Jure Kljajić

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Nakupovalni center danes ni več zgolj prostor, kamor se odpravimo po nakupih. Vse pomembnejši postajajo druženje, kulinarika in doživetja, ki obiskovalce zadržijo dlje časa.

O tem, kako se spreminja BTC City Murska Sobota in kaj bi lahko obiskovalce privabilo v prihodnje, smo se v novi epizodi podkasta Kavč pogovarjali z njegovim direktorjem Mitjo Horvatom, ki center vodi že več kot 16 let.

Med zanimivejšimi načrti je nov kulinarični prostor, ki naj bi ponudbo v Murski Soboti obogatil z dodatnimi možnostmi za prehranjevanje in druženje. Projekt so medtem nekoliko spremenili, a ideja ni zamrla.

Jure Kljajić

Horvat razkriva, kako naj bi bil prostor zasnovan, katere spremembe bodo potrebne in kdaj bi lahko zaživel. Pomemben del zamisli je tudi skupna jedilnica s teraso, načrtujejo pa še manjšo otroško igralnico. Kaj vse bo na voljo in katera kulinarična novost bi lahko pomembno dopolnila ponudbo? 

Jure Kljajić

V pogovoru smo se dotaknili tudi zabave za mlade, ki v Pomurju nimajo toliko možnosti za druženje, kot so jih imele prejšnje generacije. Bi lahko v Murski Soboti znova zaživel dogodek po vzoru nekoč priljubljenega Ritma mladosti? Horvat meni, da je marsikaj izvedljivo, vendar mora biti izpolnjen ključni pogoj: mladi morajo sami pokazati, kaj si želijo, in pri tem tudi sodelovati. BTC jim je pripravljen prisluhniti in pomagati pri uresničevanju dobrih idej.

Ob koncu pogovora smo mu postavili še vprašanje brez običajnih omejitev: kaj bi naredil, če bi lahko v BTC Cityju Murska Sobota uresničil en sam projekt, ne glede na zahtevnost in stroške. Kaj ja odgovoril, preverite v novi epizodi podkasta Kavč. Njegov odgovor vas bo presenetil. 

V nadaljevanju lahko preberete prepis pogovora za naročnike na Vestnikovo digitalno naročnino.

Adriana Gašpar: Pozdravljeni v novi epizodi podcasta Kavč, kamor smo tokrat povabili človeka, ki že več kot 16 let vodi eno osrednjih nakupovalnih in poslovnih središč v Pomurju. To danes ni več samo prostor za nakupe, temveč tudi prostor za druženje, zabavo in preživljanje prostega časa. Tokrat je z nami Mitja Horvat, direktor BTC Cityja Murska Sobota in Novo mesto. Dobrodošli na našem kavču.

Mitja Horvat: Lepo pozdravljeni.

Adriana Gašpar: 1. avgust 2010 je bil dan, ki je vaše življenje pomembno zaznamoval, saj ste takrat prevzeli vodenje BTC Cityja Murska Sobota. Kdo je bil Mitja Horvat takrat, pred 16 leti, in v čem se najbolj razlikuje od današnjega?

Mitja Horvat: Uh, [smeh] zelo dobro vprašanje. Hvala bogu, niste poslali tega včeraj, ker ne vem, kako bi se pripravil. Ampak, glavno, ja, mislim, da Mitja Horvat izpred 16 let je zelo podoben tome, vsaj kar se razmišljanja tiče. Seveda je bila to prelomnica. Takrat, pred 16 leti, v bistvu prelomnica je že bila, ko sem v Ljubljani delal. Sem delal za eno podjetje, Kastner & Öhler. Le omenjamo veš imena, okej? Je v bistvu čisto po naključju takratni predsednik uprave, gospod Mermal, sva prišla v križ, sva zmenjala par besed in takrat je tudi beseda nanesla na Mursko Soboto, kaj se dogaja. Malo sva brainstormala v bistvu čisto pri pultu, pri blagajni in tisti tisto srečanje se je potem razvilo v sestanke oziroma v kavice, kjer smo dejansko definirali, da bi lahko skupaj nekaj naredili. Ne vem, zakaj sem slovensko začel gučati. In smo te pravili, da idemo. Se pravi 1. 1. 8. je pa te bil tisti dan, ko sem prevzel dejansko Mursko Soboto in začela se je akcija. Takrat je bilo kar nekaj dela pred nami.

Adriana Gašpar: Ja, večkrat so vas označili tudi za človeka, ki je obudil trgovsko središče v Murski Soboti.

Mitja Horvat: Pa povem, zakaj?

Adriana Gašpar: [smeh] Povejte.

Mitja Horvat: Iz več verjetno več iz večih razlogov. Takrat je bila tudi ena tiha ideja, ali sploh in kako naprej. Isto se dogaja zdaj tudi v Novem mestu, saj bova prišla se je dogajalo v Novem mestu, saj bova prišla tudi tja. Trgovski centri vmes doživljajo te svoje faze, padce, vzpone, vse to je itak skozi življenje, mislim, da čisto neka organska zadeva. In takrat sva z takrat z direktorjem razmišljala, kaj sploh in kako, koliko to stane, ali je to rentabilno, kaj bomo delali in seveda tudi kateri fokus ubrati pri tej prenovi oziroma kaj ljudem sploh dati, ko jim damo v tej Koga prepričati in privabiti? Kako privabiti. No, in saj pritličje je bilo takrat že fejst zanimivo. Bilo je že Špar, bil je Big Bang, bil je Hervis, bile so še druge trgovine, ker Murska Sobota je živela, je bil neki generator obiska že takrat. Konec koncev je to itak najstarejše prvo središče nakupovalno v Murski Soboti bilo. Smo rekli: »Nič, idemo.« Smo se zmenili z Baby Centrom takrat, smo napravili Baby Center v bistvu skoraj na polovici nadstropja, še eno trgovino smo dodali, napravili smo otroško igralnico, ki je takrat tudi bila malo po takem posebnem konceptu. BTC-j. [smeh] Imeli smo povezali smo se z vzgojiteljicami in smo prav dejansko imeli varstvo, imeli smo delavnice, pica smo pekli, [smeh] rože smo sadili. Super je bilo. In je res s povezavi Takrat je še bil, saj se bodo spomnili Sobočanci, je bil še spodaj Kegl city, kjer so bile bowling steze, kjer so bili koncerti, kjer so bili dogodki, kjer je bil biljard. V bistvu super je bilo. In center je zaživel, center je začel dihati, migati, eno z drugim je prineslo in tako smo videli, ko smo se pravilno odločili.

Adriana Gašpar: Zdaj ste na več kot 25.000 kvadratnih metrih, letno vas obišče več kot dva milijona ljudi in zanima me, kako zahtevno je voditi tak velik sistem, kjer moraš usklajevati na eni strani interese najemnikov, pričakovanja obiskovalcev, poslovne cilje lastnikov?

Mitja Horvat: Zdaj, tako malo filozofsko povem, glavno, če imaš ekipo poleg sebi, ki te razume, ki ide s teboj skozi to akcijo, ker dejansko je akcija 24 ur, priznam, pa če imaš Verjetno sedem dni v tednu, ne pet. sedem dni v tednu [smeh] in če ko če je nedelja se te kaj zgodi ponavadi. [smeh] Kakšen alarm kje indri tuli, malo za hec. Pa seveda drugi pogoj je pa, ko imaš lastnike prave v Ljubljani, kar jim lahko posreduješ, kar jim lahko odpelješ, kar jim predstaviš svoje, bom rekel milo rečeno, bizarne ideje in to podprejo potem do neke meje, pa to razdelamo pravilno in se odločimo, je vodenje nakupovalnega centra zelo, zelo zanimivo. Ne bom rekel, kar pretežko, kar mislim, naj ostane zanimivo. Izzivi so vsakodnevni. Zanimivo je, kako se shopping trgovski centri, en teli krog enih teh je skupek enih malih organskih, jaz pravim, teh oseb, podjetij, dogodkov, vsega tega, kar se dogaja. Je tako je prav zanimivo in zanimivo je že to, ko to slediš, ko zanimivo je to, ko to spremljaš, ko veš, kako se to razvija, kam kaj bi rad šel in tudi znaš, ko ali so na koncu ljudje zadovoljni. Saj na koncu je samo to skrb, ne? Jaz sem že večkrat povedal, najlažje je priti v Špar, kupiti kilo kruha pa iti domov, ne? To je za nas, mislim, se bo zdaj grdo povedal, najslabši kupec. Iz tega mi mi bi ga radi animirali. Mi na teh kupcih glih delamo, da te kupce potem privabimo, ostanejo, idejo še na kavo, idejo še v Big Bang, idejo na dogodke, konec koncev. Mi ogromno enih dogodkov prirejamo v povezavi z raznoraznimi organizacijami, sami. In to je v bistvu bistvo teh nakupovalnih centrov, ki so zdaj glih v tej tranziciji sprememb, ki ne bodo več ostali zgolj in samo trgovine, kje si pač tudi imel nekaj druženja. Jaz mislim, da bo to ratalo neko središče, kam boš prišel, boš lahko kupoval, ustvarjal, delal, ne vem, se razvijal in tako naprej. Konec koncev šel k zdravniku in tako naprej. To je v bistvu naša ideja. V Ljubljani razvijamo tudi bivalne dele nakupovalnih središč, ki so povezane z nakupovalnimi in jaz mislim, da je to prihodnost. In tisti, ki bodo se znali tukaj obrniti pravočasno oziroma se prilagoditi oziroma razmišljati v tej smeri, bodo preživeli, ostali pa ne.

Adriana Gašpar: Koliko imate danes najemnikov v Murski Soboti?

Mitja Horvat: Preko preko 50.

Adriana Gašpar: Preko 50. Kako težko je ohranjati to razliko, raznoliko ponudbo, ki prepriča obiskovalca, da se vrnejo, vračajo in ostanejo dlje?

Mitja Horvat: Tako sem že povedal, nakupovalni centri so ena organska, živa stvar in seveda se tudi dogajajo odhodi, prihodi, želje, bi, razvoj. Vse ne rata, vsi ne morejo ratati, predvsem te kakšne te manjše stvari, ampak verige ponavadi že preživijo, ker imajo tudi drugačne sisteme. Uživajo tudi pop-upe. Glih zdaj v Murski Soboti poteka BTC Kampus, že 13., bova malo še na njega prišla. Sem glih en super primer dal, na primer Lunos, ki se je razvil razvil dejansko iz nekih idej, iz nekih pop-up trgovin, je v bistvu zdaj svetovna veriga, ki ima proizvodnjo v prostorih bivše Mure. Mslim, to je kapa dol in vsaka čast in taka tudi take stvari se pri nas dogajajo.

Adriana Gašpar: Pa trgovino pri vas.

Mitja Horvat: Pa trgovina pri nas, seveda. In tudi takšne stvari se dogajajo, ne, in to to mi podpiramo, to mi to mi radi To je generator nekih nekih rasti.

Adriana Gašpar: V vseh, če vse zajamemo, je približno 400 zaposlenih, morda še kakšen več, kar vas nekako postavlja med pomembnejše zaposlovalce v regiji, čeprav niso neposredno pri vas zaposleni. Se vendarle počutite odgovorne tudi zanje oziroma koliko lahko kot upravljalec takšnega središča vplivate na njihovo okolje, delovno okolje in uspešnost?

Mitja Horvat: Pa seveda se počutimo odgovorne. To so konec koncev je to naša velika družina. Mi se srečamo, srečujemo se vsak dan. Ja, tudi v bistvu mi mi vsi skupaj ustvarjamo to središče tam pri nas, ta utrip, ki je. In seveda naša skrb je, da se tudi oni počutijo dobro. Saj konec koncev to so zaposleni, ki potem tam ustvarjajo neke prihodke za svoje, kako bi rekel, naj zaposlovalce. Mi skrbimo potem za njih, seveda, da se oni dobro počutijo, da generiramo ta obisk, dogodki in ta-ta-ta. Vse skupaj je povezano. Seveda poleg tega je pa zelo pomemben faktor je pri nas tudi upravna stavba. V upravni stavbi dela ogromno ljudi. Je Finančna uprava pri nas, Ministrstvo za javno upravo in tudi oni so del te skupine, ne sicer 24 ur in tudi za njih je treba poskrbeti in jaz mislim, da ko se oni dobro počutijo, se radi vračajo tudi na delovna mesta in potem seveda skupaj to ohranjamo ta živež pa vrvež pa razvoj.

Adriana Gašpar: No, že štiri leta pa vzporedno vodite še podobno nakupovalno središče, nekoliko manjše, v Novem mestu, kar sva že malo se dotaknila prej. Dejali ste, da je da so nam Dolenjci v marsičem podobni: enako gostoljubni, enako prijazni. Katero dobro prakso iz Novega mesta bi lahko prenesli v Mursko Soboto in katero izkušnjo Pomurcev bi priporočili Dolenjcem?

Mitja Horvat: Ja, Dolenjci so zelo, zelo, bi rekel, nam podobni Prekmurcem, ker Prekmurci smo posebni, smo gostoljubni, smo družabni in konec koncev smo Prekmurci, ne? [smeh] Smo ponosni. In Dolenjci so zelo tukaj zelo, kar se tega tiče, nam zelo podobni, vsaj kar se tiče tudi teh nakupovalnih navad in vsega tega, kar sem prej povedal. Težko bi povedal, da dobra izkušnja iz Murske Sobote oziroma obratno prenašamo sem pa tja. Dejansko vzporedno gradimo te nakupovalne centre. Takrat tam je tudi bilo pred kot sem že prej omenil, pred leti vprašanje ali sploh in kako. Uspelo nam je zdaj v teh parih letih narediti res velike preboje in to brez ekipe in posluha lastnikov, kot sem rekel, ne bi mogli napraviti. Nakupovalno središče v Novem mestu se super razvija. Mi ga sproti prenavljamo, obnavljamo, pripravljamo za nove najemnike. Vedno je neke nekega dodatnega povpraševanja. Tam imamo glih tako imamo nakupovalni del, sicer v dveh eno prek ceste, prek ceste imamo tudi en veliki fitnes in še ene dodatne dejavnosti. No, tukaj je pa tudi upravni del, zelo podobno. Imamo tudi Delovno sodišče, tudi Ministrstvo za javno upravo je na primer pri nas najema določene prostore. Tudi banke so pri nas zelo prisotne. V Murski Soboti sicer je zanimivo tega nekega povpraševanja, razen mogoče ene, nismo začutili, kar mi je malo posebno, ker v Ljubljani na primer banke zelo rade odpirajo svoje poslovalnice manjše v nakupovalnih centrih, ker konec koncev parkiraš, zrihtaš Tudi to je ena dodana dejavnost. in dodana ponudba potem za našega nakupovalnega centra. Glih kar se menimo za širitev ene banke, za prihod nove banke in Novo mesto je res na pravi poti, no. Tukaj res vsa zahvala tudi zaposlenim. Ena nam na žalost odhaja v pokoj. Jo bomo zelo pogrešali. Če bo to kdaj gledala, hvala lepa. [smeh]

Adriana Gašpar: Sama verjetno ne pravi: »Na žalost,« ne? [smeh]

Mitja Horvat: Ampak ja, mogoče pa tudi, jaz ne vem. Mislim, da tudi ko pride ko pridem v Novo mesto je se počutim domače. Ženske vedno neke pogače na mizo denejo, kavo spijemo in tudi to to je prav tak je lepo, no. Razumemo se, super imamo, kako bi rekel, imamo željo, ko bomo uspešni, ko bomo zadovoljni konec koncev, ker če smo mi zadovoljni, so tudi v Ljubljani zadovoljni. Tako ja. In to te krog je sklenjen in ti lahko na koncu leta tudi pričakuješ imaš nagrade, soboče, bi rekel, pričakuješ.

Adriana Gašpar: Že sva se dotaknila Ljubljane, ker vse, saj vse skupaj je nekako del krovne organizacije, ki ima sedež v Ljubljani in kjer se sprejemajo pomembne strateške odločitve. No, tam pa deluje tudi kulinarični park oziroma street food. Tudi o tem ste nekoč že govorili, da bi ga pripeljali nekako v Mursko Soboto. Včasih je bila ideja o štirih do šestih hiškah. Je ta ideja še živa, v kakšni obliki in ali pa morda raje vprašava, kdaj jo boste uresničili? [smeh]

Mitja Horvat: Ta ideja je še kako živa. Mi nismo pospravili te ideje v predal, edino malo smo jo nadgradili, priznam. Malo se nam je zgodil vmes Hervis, katerega nismo pričakovali in če se nam Hervis ne bi zgodil, bi verjet Odhod Hervisa. Ja, odhod Hervisa, pardon, bi verjetno ta street food ali pa food court že živel. Malo nam je zdaj pomešalo štrene. Ne vem, zakaj je šel, ampak smo pripravljeni, počakamo. Do konca leta je Hervis načeloma še pri nas prisoten. Mi smo pripravljeni tudi na zamenjavo najemnika. Že se dogovarjamo z novimi najemniki in istočasno tudi food court, ki kateri bo pa sedaj načeloma po teh projekcijah znotraj, ker vmes se nam je pa zgodil tudi zanimanje oziroma potrditev enega potencialnega najemnika, ki bi zelo, zelo dobro dopolnil ta naš food court.

Adriana Gašpar: Kulinarični?

Mitja Horvat: Kulinarični. Hitra hrana? Hitra [smeh] Ja, okej. Počakajva še malo, prosim.

Adriana Gašpar: Dobro.

Mitja Horvat: Glavnem in je pa fajn, ko se to dogaja sproti, ko mi pripravljamo vse te zadeve in kažemo, o tem govorimo, razmišljamo, vmes tudi kakšen telefon zazvoni: »Ej, to je istina? Iščemo. Pridemo na sestanek,« in je fajn. Ideja je zdaj taka, da bo tam, kjer je restavracija, kje je zdaj Baby Center, da se Baby Center prestavi, potem kje je Mr. Pet se Mr. Pet prestavi in ta del celi zgornji bi bil v obliki food courta s skupnim izhodom na teraso, s skupno jedilnico. Sanitarije bi se nove napravile, ker bi radi tudi ta food court imeli odprti v nedeljo in z eno tako manjšo otroško igralnico. Spet, hvala bogu.

Adriana Gašpar: Po vzoru Ljubljane malo.

Mitja Horvat: Prosim?

Adriana Gašpar: Malo po vzoru Ljubljane tudi to.

Mitja Horvat: Malo po vzoru Ljubljane. Ideja je vrhunska, projekt, mislim, vizualizacija je noro dobra. Zložili bomo stvari sigurno v naslednjih mesecih in če bo vse po sreči, bo spomladi že tam gor fejst živo. Do takrat pa že, kot sem seveda povedal, zahteva določene selitve, prenove, Hervis se bo vključil in tako naprej.

Adriana Gašpar: Torej prihodnje leto se lahko pogovarjava o food courtu v Murski Soboti?

Mitja Horvat: Ja, jaz si želim, upam, na tem delamo.

Adriana Gašpar: Kaj pa tržnica, kot jo poznamo v Ljubljani? Razmišljate tudi o čem takem, da bi jo pripeljali v BTC Murska Sobota?

Mitja Horvat: Če mi dovoliš, bom povedal malo širše, ker to pa zahteva kar nekaj. Glavnem, seveda BTC kot kot BTC se ukvarja z marsičem, med njimi drugim tudi seveda z imamo tržnico. Tržnica v Ljubljani je super dobra, zanimiva, raznolika in za moje pojme tista glih prava, ki ponuja točno to, kar mora za Ljubljano. V Ljubljani jih ima več, ampak govorim o BTC-jevi tržnici. Razmišljamo in že smo imeli. Mi dejansko tudi delamo dogodke v obliki manjših tržnic. Glih zdaj bomo imeli malo reklama, ne bo veze, naslednji teden je ta naš tradicionalni Festival nakupov in zabave, kje že drugič bomo organizirali Dan bučnega olja, kje povabimo vse te naše lokalne pridelovalce, ki imajo kakršnokoli vezo z bučnim oljem in to ponudimo našim obiskovalcem, turistom, domačinom, vsem. In te zadeve so super in to je za nas tudi ena mala tržnica. V kratkem bomo razmišljamo pa bomo verjetno tudi dorekli, bomo imeli božično tržnico. Tržnice so zanimive, sploh pa v tem okolju, kot smo mi in to bomo nadgrajevali in bomo razvijali. Zakaj pa to govorim? Ne bom navezal, ker glih kar poteka v Murski Soboti že 13. BTC Kampus, kjer BTC skupaj z Mestno občino, pa z z ostalimi pa z Zavodom za zaposlovanje, pa z ostalimi poslovnimi partnerji organizirata BTC Kampus, kje je tudi neki generator novih idej, razmišljanja, kjer mladim ponujamo, da nam predstavi oziroma razmišljajo out of the box, čisto izven vseh vseh kontekstov o razvoju, od od nekih komplementarnih vsebin, od marsičem, kar se tiče BTC-ja. In letošnja letošnja, bi rekel, tema kampusa je razvoj dodatnih vsebin. Jaz sem predstavil naše ideje pa želje glih prejšnjo soboto. Naslednji teden bo zaključek kampusa, kjer se bodo te skupine oziroma ideje predstavile. Tukaj smo v bistvu odprti za vse, ker pred časom oziroma pred leti BTC z veseljem podpre dobre ideje, dobre projekte v kakršnikoli obliki. Mi nismo fokusirani samo izključno kot neki nekaj, kar mora biti del nekega nakupovalnega centra. Kot sem rekel, mi smo mi podpiramo vse, vse, kar je zanimivo, vse, kar se v centru dogaja in zato tudi pričakujemo dobre ideje. Mogoče bo med njimi tudi ta tržnica. Če mogoče samo še omenim, BTC je v fazi glih razvijamo OPPN, predvidoma nove nove opcije dodatnih vsebin. Zemljišča imamo, parcele imamo, zakaj pa ne?

Adriana Gašpar: Dotaknila sva se mladih. Pred leti je BTC v Ljubljani pred BTC-jem v Ljubljani živel ritem mladosti, ki se je potem preselil v Stožice, ker je bilo toliko zanimanja, tako veliko mladih je združil takrat. To še v mojih časih tudi. [smeh] 25 30.000 ljudi se je zbralo. Pred leti ste v intervjuju rekli, da absolutno bi bilo kaj takšnega tudi zanimivo v Soboti. Je to še izvedljivo, je to še možno v današnjih časih, glede na stroške, organizacijske zahteve, pričakovanja obiskovalcev? Ker mladi v resnici v Murski Soboti, ne vem, lahko na prste ene roke preštejejo oziroma v Pomurju prostore, kjer se lahko zabavajo. Bi jim lahko bilo morda to nekako nova pot, nova niša, novo izhodišče, ali se tu ne vidite?

Mitja Horvat: Seveda se vidimo. Mislim, mi se vidimo v marsičem, ampak tukaj bi mogoče jaz malo svoje razmišljanje povedal. Jaz mislim, da je trenutno neka razlika generacijska oziroma neki preskok generacijski. Prvo vprašanje sploh je moje, ali se mladi ali bi si mladi sploh kaj takega želijo? To se morajo oni prvo vprašati in če si bodo oni to sami želeli, smo mi najmanjša ovira oziroma z veseljem pomagamo. Take dogodke organizirati je v bistvu zelo relativno enostavno. Zato obstajajo podjetja, zato obstajajo društva, ljudi, ki se s tem ljudje, ki se s tem ukvarjajo. Imamo bende, imamo DJ-je, imamo svašta, ki to tam ta performens svoj izvede. Tukaj sploh ne vidim nobenih problemov oziroma ovir. Stroški so zelo relativni. Če ti organiziraš taki dogodek, veš, koliko stane, če ljudje pridejo, je to zanemarljivo. Se pravi, okej. Vprašanje je to, kako sem že povedal, kaj si mladi sploh želijo, ne? Jaz imam tudi dva sina, ki sta glih toliko stara, ki bi lahko šla na Ritem mladosti takrat. Vse pa če jih gledaš, pa če jih spremljaš, oni so malo drugačni, kot smo bili mi. Sicer generacija je drugačna, ali je to ta kovid svoje napravil, ko smo jih dejansko zapirali v notri v svoje sobe, pa jih prisilili, ko se ukvarjajo 24 ur z računalnikom pa s telefonom.

Adriana Gašpar: In se ne socializirajo.

Mitja Horvat: In se ne socializirajo in je to ta posledica ali je pa pač ta preskok generacij, ko si želijo nekih intimnih druženj in si želijo bolj nekih manjših zadev. Vse je to odvisno, ne? Ampak

Adriana Gašpar: Saj drugih možnosti nimajo. Ni klubov, ni diskotek, niti ne vejo, ali si to želijo.

Mitja Horvat: Glih sva šla v ta primer. Glih sva šla v to debato, ker mi smo takrat imeli to možnost, ne? Mi smo imeli in diskoteke, mi smo imeli BTC in Kegl city, mi smo imeli ne vem Severino, Zečića, rokenrole, …

Adriana Gašpar: Zdaj so pa gasilske veselice.

Mitja Horvat: Zdaj so pa gasilske veselice, ne? In tudi, saj če jih gledaš, saj so dokaj dobro obiskane, ne, kar je Zelo dobro obiskane. okej, kar je spet povzročilo neki prihod narodnozabavne glasbe, pa povečanje tega zanimanja. Super! Hvala bogu. Ampak spet se vrnemo na tisto. Zdaj, po drugi strani imamo MIK, pustiva v kakršnikoli obliki v Murski Soboti. Spet jaz sem bil sicer prisoten na enem dogodku, ki je bil zelo zelo zanimivi za mlade, pa ni bilo glih nekega strašnega zanimanja, ne? Sicer tudi z vsem spoštovanjem, MIK dela super. Jaz se v MIK-u tako dobro počutim, kljub mojim letom, pa zaenkrat slabo ne [smeh] ki je res en super, intimen prostor res potreben prenove, res potreben marsičesa. Zdaj tudi delujem kot mestni svetnik, jaz upam, da bomo lahko kaj predstavili pa premaknili pa našli neke ideje. Sigurno boljše ozvočenje je treba, jaz ne morem že tam poslušati. [smeh] Tu je, tu so rešitve, ne? Zdaj, če skupaj stopimo, pa če skupaj z mladimi stopimo, jaz mislim, da najdemo rešitve. To jaz sem vedno za to, ko najdemo rešitev, treba se je sesti, zgučati, ne predolgo, ker te se že skomplicira, pa idemo, pa napravimo.

Adriana Gašpar: Kraj druženja za mlade je zdaj, kolikor so mi povedali, postal lokal hitre prehrane, ki ste ga vi tudi pripeljali v Mursko Soboto. Torej mladi rabijo nek prostor za druženje, mogoče ne ravno v obliki hitre prehrane, [smeh] ampak očitno bi se socializirali, če bi jim le dali možnost.

Mitja Horvat: Absolutno. Saj jaz nisem mislil prej, da sem prav, kaj bi oni radi Oni se morajo odločiti, kaj bi, ne? In seveda, če bodo oni te dogodke podpirali, pa če bodo oni prišli s temi idejami, jaz mislim, da smo mi tisti mi vsi, ki jih podpremo, ki jim bomo to omogočili. Saj konec koncev tudi vi ste v tej branži, mi smo v tej branži, ne ne vidim razloga, zakaj to ne bi podpirali idej mladih, pa MIK-ov ali pa dogodkov, pa Ritmov mladosti. Mi damo plac, ni nobenega problema. Jaz ne vidim ne vidim nobenih ovir, ampak Morajo priti. Mi mi organizirati še enkrat najmanj je. Nekdo mora priti s tem ali pa mladi pridejo: »Mi bi pa radi to.« V bistvu, pa želimo. In seveda posledica tega mora biti, ko dejansko mladi pridejo. In te ta dogodek ima smisel.

Adriana Gašpar: Tako. Proti koncu sva. Še vprašanje, ki sva se ga že malo dotaknila. Odhaja vam velik najemnik. Kaj prihaja noter?

Mitja Horvat: Odhaja veliki najemnik, ja. Ne največji, ampak eden večjih. Škoda, da odhaja. Jaz si želim podobne ponudbe, več pa ne smem povedati. [smeh]

Adriana Gašpar: Torej športna ponudba?

Mitja Horvat: Bom pil vodo. [smeh]

Adriana Gašpar: Dobro. Še eno kratko vprašanje za konec, da ne bo tako težko, kot je bilo predzadnje. [smeh] Če bi lahko v BTC Murska Sobota uresničili en sam projekt, ne glede na zahtevnost, stroške, kateri bi bil to?

Mitja Horvat: Stanovanja. Pa povem zakaj. Mi se držimo, saj poznaš Nemčavce, mi smo v Nemčavcih in tisti tisti del, kje imamo mi svoje parcele se začne v bistvu že se začne že stanovanjski del, spet nemčavsko stanovanjsko naselje in tam bi super noter paslo en tak en mali en mali v bistvu kaj pa vem, blok, hiše, naselje, kakorkoli, imamo zadosti mesta in s tem bi v bistvu uresničili tudi to našo željo pa vizijo, ki jo imamo tudi v Ljubljani, kot sem že prej povedal, ko bomo zidali en ta stanovanjski del 15-minutnega mesta. Konec koncev naš življenjski tempo narekuje hitrost, nas sili, da smo hitri, da imamo vse na mestu, da imamo nakup, konec koncev vsi bi se radi z avtom pripeljali noter v trgovino, to vsi znamo. [smeh] In če bi to, bi rekel, povezali, ko bi to bila en taka, kako bi rekel, ena dobra skupnost, jaz mislim, da je to neka fejst dobra vizija. Mi smo že zraven, ko bi omogočili in nakupovalni del, zabaviščni del, Ritem mladosti, spanje, vse bi lahko bilo tam.

Adriana Gašpar: Načrtov torej ne zmanjka, ne?

Mitja Horvat: Ne zmanjka.

Adriana Gašpar: Hvala lepa, gospod Mitja, za pogovor, za pogled v zakulisje vodenja tako velikega kompleksa in sistema, pa tudi za razmislek, kaj lahko BTC ponudi še v prihodnje.

Mitja Horvat: Hvala za vabilo, z veseljem.

Adriana Gašpar: Hvala lepa. To je bil podkast Kavč. Hvala, ker ste bili z nami. Spremljajte nas tudi v prihodnje, ko bomo na kavč povabili nove zanimive goste in odpirali zgodbe, ki zaznamujejo našo regijo. Nasvidenje do naslednjič.