Z večjim povezovanjem bi pomurske občine lahko prihranile več sto tisoč evrov
Skupne občinske uprave v Pomurju niso povsem izkoriščen potencial.
Reforma lokalne samouprave v Sloveniji leta 1994 je postavila temelje za sedanjo razdelitev na občine z enakimi nalogami in pristojnostmi ne glede na to, kako velike ali finančno močne so. Rezultat tega je velika razpršenost in raznolikost občin, pri čemer jih več kot polovica od 212, kolikor jih je zadnjih nekaj let, nima niti zakonsko potrebnih 5000 prebivalcev. To prinaša izzive pri zagotavljanju primerljive ravni storitev za občane in racionalni rabi javnih sredstev. Da bi omilila te izzive, je država omogočila in spodbudila ustanavljanje skupnih občinskih uprav. Skozi leta se je ta sistem razvijal in danes omogoča sofinanciranje dvanajstih ključnih nalog, med katerimi so občinski inšpekcijski nadzor, redarstvo, pravne službe, notranja revizija, proračunsko računovodstvo in urejanje prostora. Državno sofinanciranje je urejeno tako, da posamezna občina pridobi 30 odstotkov sofinanciranja na podlagi realiziranih odhodkov njenega proračuna za financiranje skupnih občinskih uprav v preteklem letu. Za vsako dodatno nalogo, ki jo skupna občinska uprava opravlja, se sofinanciranje poveča za 5 odstotnih točk, pri čemer skupna višina sofinanciranja ne more preseči 55 odstotkov sredstev za plače in druge izdatke ter prispevke delodajalca za zaposlene v skupnih občinskih upravah.
Prihranki in krepitev regije
Država je lani za sofinanciranje dela skupnih občinskih uprav namenila 10,4 milijona evrov, od tega so dobile pomurske občine dobrega pol milijona evrov, v obdobju 2021–2024 pa 1,6 milijona evrov. Ta hip v državi deluje 39 skupnih občinskih uprav. Kako je v Pomurju, kjer ima le sedem občin več kot 5000 prebivalcev in jih velika večina tarna zaradi investicijske in kadrovske šibkosti? Skoraj vseh 27 občin je vključenih v eno izmed skupnih občinskih uprav. Izjemi sta dve. Radenska občina, ki je lani izstopila iz medobčinskega inšpektorata in redarstva, kjer so bile združene občine, ki so se nato povezale v skupno občinsko upravo Most, in edina mestna občina v regiji – murskosoboška. Ta ima z 52 zaposlenimi najobsežnejšo občinsko upravo, za plače občinskega ustroja pa bo letos šlo iz proračuna predvidoma okoli 1,8 milijona evrov. Primer dobre prakse nove skupne občinske uprave Most, ki povezuje osem pomurskih občin na obeh bregovih reke Mure in pokriva vse sofinancirane naloge, kaže na realne možnosti povezovanja. Med najbolj pozitivnimi primeri sodelovanja je denimo tudi skupna občinska uprava Spodnjega Podravja, v katero je vključenih kar 22 občin, med njimi Občina Sveti Jurij ob Ščavnici. Povezovanje občin deluje in prinaša konkretne prihranke ter boljše storitve, je prepričan beltinski župan Marko Virag, eden od največjih pobudnikov skupne občinske uprave Most. Sam vidi širši potencial za združitev vseh 12 prekmurskih občin v skupno občinsko upravo, kar bi omogočilo tako znatne prihranke, ki bi jih občine lahko namenile investicijam, kakor krepitev kadrovske moči, kar je šibka točka številnih majhnih občin. »Država daje, mi pa tega ne izkoristimo. Polovično sofinanciranje zaposlenih v praksi pomeni, da če bi nas imelo 12 prekmurskih občin od 200 zaposlenih v okviru skupne občinske uprave 25 ljudi, bi nam na letni ravni ostalo za investicije in druge potrebe okoli 400 tisoč evrov. To ni malo denarja,« pravi Virag, ki dodaja, da ne gre zgolj za denar, ampak tudi za »prenos dobrih praks v regiji ter krepitev pomena regije kot povezane in urejene celote«. Zakaj soboška občina ni del skupne občinske uprave, ko pa bi glede na vse zakonitosti kot regijsko središče morala imeti glavno vlogo pri povezovanju regije? »O skupni občinski upravi, ki bi jo organizirali s sosednjimi občinami, predvsem na področju redarske službe, notranje revizijske službe, službe za zaščito in reševanje in na področju okoljskih zadev, smo v preteklosti že resno razmišljali, vendar zaradi različnih ovir, predvsem z vidika mestne občine v smislu že dosedanje nezadostne kadrovske zasedenosti določenih področij, do realizacije oziroma uresničitve ni prišlo,« so nam pojasnili v mestni upravi. Kljub temu v soboški občini pravijo, da možnost povezovanja v prihodnosti še vedno obstaja.
Pobude tudi v mestnem svetu
Potrebo po združitvi služb v celotnem aparatu soboške občine je na sejah mestnega sveta v tem mandatu večkrat izrazil svetnik Gorazd Kerec, ki je v želji po racionalizaciji predlagal denimo združitev pravne službe in računovodstva. Kot poudarja, bi poleg stroškovnega vidika to omogočilo finančni nadzor nad poslovanjem vseh javnih zavodov. »V primeru skupne računovodske službe se nam RIS Dvorec Rakičan ne bi mogel zgoditi,« je prepričan Kerec, ki je s svojimi pobudami naletel na več ali manj gluha ušesa pri pristojnih. ***Marko Virag: »Če bi nas imelo 12 prekmurskih občin od 200 zaposlenih v okviru skupne občinske uprave 25 ljudi, bi nam na letni ravni ostalo za investicije in druge potrebe okoli 400 tisoč evrov.«
