Jure Kljajić

Kot smo že pisali, so se minuli teden po zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu domov vrnili tudi številni Pomurci, ki so obtičali tam zaradi ustavitve letalskega prometa.

Med njimi je bil Boštjan Babaloo Bavčar iz Murske Sobote, ki se je s svojim šestletnim sinom vrnil s prvim evakuacijskim poletom iz Omana v Slovenijo, potem ko sta obtičala v Dubaju.

Del pogovora smo že objavili, zdaj pa ga lahko preberete v celoti. 

Potovanje, ki naj bi bilo darilo ob sinovem šestem rojstnem dnevu, se je zaradi nepredvidenih razmer spremenilo v pravo »pustolovščino življenja«, kot pravi.

Pismo bralke

Otroci prevzemajo vlogo staršev, starši pa se jim ne želijo zameriti

Velika razlika med Dubajem in Omanom

Pot domov se je začela minuli torek zgodaj zjutraj. »V hotelu smo se začeli zbirati ob pol sedmih, na pot smo krenili malo po osmi uri,« pripoveduje Bavčar.

S.R.

Ena od prednosti skupine je bila, da so bili le slovenski gostje iz hotela, zato se jim ni bilo treba ustavljati in pobirati drugih potnikov, kar je nekoliko olajšalo logistiko, a negotovosti ni odpravilo.

Prehod meje med Združenimi arabskimi emirati in Omanom je bil naporen in dolgotrajen. Pregledali so jih nekajkrat: najprej so potniki čakali na avtobusu, brez kakršnih koli informacij, nato je omanska policija preverila potne liste in prtljago, sledili so še dodatni pregledi, ki so se zdeli naporni in stresni. »Pozna se velika razlika med Dubajem in Omanom,« dodaja Bavčar.

Sa. R.

Kljub temu da sta potovala z agencijo, ki je olajšala logistiko, je negotovost postala velik izziv, še posebej ko so se napovedi o odhodu večkrat spreminjale. »Pot je postala izjemno naporna, ko smo po večkratni preložitvi na letališču v Maskatu izvedeli, da spet ne bomo leteli. Takrat pride tista negotovost, ki te res postavi pred preizkušnjo,« opisuje sogovornik.

· Varstvo potrošnikov

Ste rezervirali prvomajske počitnice, a je izbruhnila vojna: Kaj storiti?

V njegovi skupini so bili tudi drugi Pomurci, s katerimi je navezal stik in bi jih, kot pravi, rad še kdaj srečal. 

V takih trenutkih se pokaže značaj človeka

Tudi Bavčar priznava, da je bila negotovost najhujša. »Vesel sem bil, da je sin ves čas spal, dokler ga nisem zbudil. Tako ni bilo travme ali stresa,« pripoveduje. Sam je poskušal ohraniti mirno glavo, poiskati pozitivne ljudi, s katerimi je lahko kramljal in se malo šalil, medtem ko so se resnejšim temam izogibali. »V takih situacijah se pokaže značaj človeka. Včasih je bilo neprijetno, ampak verjel sem, da se bo vse srečno končalo.«

Neslavna bodeča neža pomurskemu podjetniku

Štefan Pavlinjek avtor najbolj seksistične izjave leta

Težave so bile tudi s hrano, saj je kmalu po prihodu na letališče zmanjkalo osnovnih zalog. Bavčar je imel srečo, da je dan prej nabavil nekaj hrane, kar je postalo nepogrešljivo. Ko so po skoraj 24 urah na letališču vendarle poleteli proti Akabi v Jordaniji, kjer je bil načrtovan postanek za točenje goriva in menjavo posadke, se mu je odvalilo veliko breme z ramen.

Jure Kljajić

Bavčar pravi, da je imel na poti več manjših »mejnikov«. »Ko sva s sinom šla od doma v Murski Soboti, je bil prvi cilj priti na letališče. Ko sva tja prispela, sem si oddahnil. Drugi mejnik je bil, ko smo na poti nazaj sedeli na avtobusu za Oman, tretji pa, ko smo končno prišli na letalo.« Ko so pristajali na Brniku, se je na letalu čutila vzhičenost, podobna adrenalinskemu dogodku. Ob prihodu v Mursko Soboto je bila prva stvar postelja za sina, nato je iz vozila prinesel še prtljago in tudi sam zaspal, utrujen, a srečen.

Sin je vse skupaj dobro sprejel

Kot se zdaj spominja, se je situacija zapletla v soboto po ameriško-izraelskem napadu na Iran in njegovem povračilnem odgovoru. Takrat sta na nebu videla tudi raketo, ki je letela nad območjem. Bavčar je imel v tistih dneh tri glavne skrbi: »Najpomembnejše so bile tri stvari: sin, da se dobro počuti, da imava sobo in da deluje plačilni sistem. Internet niti ni bil tako pomemben.«

Sojenje

Robert Celec se na sodišču sprašuje, zakaj je žrtveno jagnje le eno

Poskrbel je, da sta bila ves čas aktivna in vključena v dogajanje med ljudmi. »Ves čas sem skrbel, da sva bila aktivna, da se je družil – tudi na letališču.« Po njegovih besedah je sin vse skupaj izjemno dobro prenesel. »Spraševal sem ga, kaj si misli o vojni. Enkrat je samo rekel, da ga je malo strah – takrat, ko nismo vedeli, kako naprej. Drugače pa je vse dojemal precej sproščeno.« Kljub zaostrenim razmeram se je Bavčar v Dubaju ves čas počutil varno. »Občutek varnosti je bil večji kot verjetnost, da bi doma doživel prometno nesrečo,« je še opisal.

Profimedia

»Samo potovanje je bilo res odlično. Vsa doživetja je težko opisati. Upam, da mi bo z leti sin sam znal predstaviti, kako je vse skupaj dojemal,« dodaja. Za Boštjana Bavčarja in njegovega sina je bila izkušnja dragocena lekcija. »Za sina bo to nova izkušnja, dogodek, ki upam, da bo obogatil njegov pogled na svet. Ne gre samo za nevarnost ali stres, ampak za razumevanje sveta in drugih ljudi,« je dejal za konec.