(Kavč #59) Lovro Vehovar: "Na vrt ne prehitro in ne na silo"
Ker se zima poslavlja in prihaja pomlad, ki znova vabi na vrtove, smo na Kavču gostili Lovra Vehovarja, biologa in zeliščarja, ki je z zelenjem povezan že od otroštva.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Zima se poslavlja, pred vrati je nova vrtnarska sezona. Kmalu bomo znova zavihali rokave in se lotili dela na gredicah. Na Kavču smo zato gostili Lovra Vehovarja – biologa, zeliščarja in permakulturnika, ki je z nami delil konkretne in uporabne nasvete, kdaj in kako začeti z deli na vrtu.
Z rastlinjem je povezan že od malih nog. "Ko sem bil star tri ali štiri leta, me starša nista vpisala v vrtec, ampak me je čuvala daljna sorodnica, ki je imela velik vrt," se spominja. Med cvetličnimi gredicami je preživel nešteto ur. Tudi doma so vedno obdelovali svoj košček zemlje. Vrt ni bil le prostor pridelave, temveč prostor učenja – in tudi nagajivosti. "S prijateljem sva populila ves mladi korenček, ker nama je bil tako okusen," pove z nasmehom.
Zanimanje za živi svet ga je vodilo na naravoslovno srednjo šolo in nato na študij biologije. A ob raziskovalnem razumevanju narave je vedno ostajal tudi praktik – z lastnim vrtičkom. Po študiju ga je pot iz Ljubljane vodila na Goričko, kjer od leta 2006 živi in ustvarja. Priložnost v zeliščnem parku Kuzma je bila, kot pravi, del naključij in del jasne vizije: vrniti se k zemlji in delati nekaj, kar ima neposredno vrednost za ljudi.
Pomlad na vrtu: ne prehitro, ne na silo
Ob prvih toplih dneh se marsikdo vpraša, kdaj je pravi čas za začetek del na vrtu. Vehovar opozarja, da narava nikoli povsem ne miruje. Tudi pozimi pod zmrznjeno zemljo delujejo glive in mikroorganizmi, ki razgrajujejo organske snovi in pripravljajo pogoje za novo rast.
Ključna napaka vrtičkarjev je po njegovem mnenju prehitevanje. "Nikoli se ne lotimo prehitro prekopavanja ali premikanja mrzle zemlje, saj lahko dolgoročno poslabšamo rastne pogoje." Na Goričkem, kjer prevladuje glinena prst, je to še posebej pomembno. Če zemljo obdelujemo, ko je preveč mokra, nastanejo grude, ki jih je težko razrahljati. "Bolje je počakati na marec – sušec – ko je pogosto že dovolj suho."
Bob, grah ali česen lahko sadimo zgodaj, a le v pripravljeno zemljo. Vehovar zagovarja tudi metode brez prekopavanja – dodajanje komposta na površino in spoštovanje talnega ekosistema. Prehitre setve v mrzlo zemljo pogosto pomenijo, da seme zgnije, še preden vzklije. "Potem pa se sprašujemo, zakaj nam nič ne zraste."
Vrt po njegovem ni skupek posameznih rastlin, temveč skupnost. Rastline med seboj komunicirajo preko korenin, listov in mikroorganizmov v tleh. Lesnate rastline imajo raje prst, bogato z glivami, zeljnate pa okolje, kjer prevladujejo bakterije. Dobri in slabi sosedi niso samo vraža, temveč rezultat dolgoletnega opazovanja in izkušenj.
Gozdni vrt – vrt, ki posnema naravo
Osrednji del Vehovarjevega dela predstavlja gozdni vrt – koncept, ki presega klasično predstavo vrta kot ene plasti nizkih rastlin. Gozdni vrt temelji na večplastnosti, podobno kot naravni gozd.
V zgornji plasti rastejo sadna drevesa in orehi. Pod njimi grmičevje, nižje trajnice, enoletnice in ovijalke. V tleh delujejo glive in mikroorganizmi, med rastlinami pa najdejo prostor tudi živali in žuželke. Čez čas spominja na mlad, redek gozd – a namesto divjih dreves v njem rastejo vrste, ki so za človeka koristne.
V podkastu je spregovoril o tem, kaj vse uspeva v njegovem gozdnem vrtu in kakšne dragocene lekcije mu ponuja narava. Razkril je tudi, katere divje spomladanske rastline so najbolj primerne za sveže solate ali smutije. Vabljeni k ogledu.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
