Murska Sobota med najbolj onesnaženimi kraji. Kdo je kriv?
Murska Sobota je po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) med bolj onesnaženimi območji v Sloveniji glede vsebnosti delcev PM10. Arso trenutno upravlja dve merilni mesti v občini - ob Cankarjevi ulici v središču Sobote in v Rakičanu. Občina pa je namestila tudi 15 lastnih merilnikov, ki bodo kmalu začeli meriti kakovost zraka.
Medtem ko meritve v Rakičanu za leto 2024 kažejo dnevne povprečne vrednosti trdih delcev 12 mikrogramov na kubični meter, prihaja ob Cankarjevi ulici v Murski Soboti po podatkih Arsa do občasnih dnevnih preseganj dovoljene vrednosti. 24-urna mejna vrednost je 50 mikrogramov na kubični meter.
Rezultati meritev za leto 2024 kažejo, da je bilo tudi lani največ preseganj dnevnih mejnih vrednosti po Sloveniji v Murski Soboti. Vrednosti trdih delcev PM10 v Murski Soboti sicer ne presegajo dovoljenega letnega števila preseganj. Zakonodaja dovoljuje 35 preseganj dnevne mejne vrednosti PM10 na leto, podatki Arsa pa kažejo, da se je lani do 1. decembra na merilnem mestu na Cankarjevi cesti v Murski Soboti to zgodilo 24 krat.
Ob Cankarjevi cesti v Murski Soboti dosegajo najvišjo povprečno letno vrednost tudi pri drugih za zdravje nevarnih trdih delcih. Med njimi so za zdravje najbolj nevarni delci v podskupini PM2,5, ki jih med drugim vsebujejo saje, dim, delce pnevmatik, prah in drobce prsti.
Dnevna mejna vrednost za te delce zakonsko še ni določena, letna mejna vrednost 20 mikrogramov na kubični meter pa v letu 2023 po podatkih Arsa ni bila presežena na nobenem merilnem mestu v Sloveniji. Najvišja povprečna letno vrednost PM2,5 pa je bila izmerjena prav ob Cankarjevi cesti v Murski Soboti in je znašala 19 mikrogramov na kubični meter.
Podatki Arsa za merjenje kakovosti zraka v Murski Soboti v letih 2023 in 2022 kažejo tudi, da se kakovost zraka v Murski Soboti ob Cankarjevi ulici ne izboljšuje. Letne mejne vrednosti delcev PM10 sicer niso bile presežene, a je število dnevnih preseganj visoko.
Leta 2022 je bilo na merilnem mestu Cankarjeva ulica zabeleženih 39 preseganj dnevne mejne vrednosti za PM10, kar presega dovoljeno število 35 preseganj na leto. Večina teh preseganj je pozimi, sploh januarja in februarja. Leta 2023 je bilo preseganj nekoliko manj, 33, vendar so zabeležili največ preseganj med vsemi merilnimi mesti v Sloveniji. Najvišjo dnevno vrednost PM10 (87 mikrogramov na kubični meter) so izmerili februarja, visoke vrednosti pa so zabeležili tudi decembra.
Na soboški občini so za STA povedali, da si prizadevajo za izboljšanje razmer. Leta 2023 so v okviru evropskega projekta DS2 kupili 15 novih merilnikov za spremljanje onesnaženosti zraka z delci PM10. Senzorje in bazno postajo za spremljanje podatkov so namestili v mestne četrti in v središča krajevnih skupnosti. Meritve bodo začeli izvajati v začetku tega leta, so napovedali.
Na občini sicer opozarjajo, da lokacija merilnih naprav Arsa po njihovem mnenju ni optimalna. Nameščeni sta namreč na neprepišnih mestih in v bližini številnih kurišč z neustreznimi kurivi. Prepričani so, da bo nova mreža občinskih merilnikov omogočila podrobnejši vpogled v stanje kakovosti zraka na celotnem območju občine. Obetajo si tudi večjo ozaveščenost in aktivnejše sodelovanje občanov pri prizadevanjih za čistejši zrak.
Občina v zadnjih letih izvaja tudi druge ukrepe na tem področju. Med drugim spodbujajo zamenjavo kurilnih naprav in energetsko prenovo stavb. Do leta 2021 so s pomočjo Eko sklada za te namene dodelili okoli dva milijona evrov spodbud, v letih 2022 in 2023 pa še 1,8 milijona. Pri tem gre za nepovratne finančne spodbude za izboljšanje kakovosti zraka v občinah z visokimi stopnjami onesnaženosti; cilj spodbud pa je zmanjšati emisije škodljivih delcev in toplogrednih plinov ter povečati rabo obnovljivih virov energije.
Na področju trajnostne mobilnosti so vzpostavili tudi mestni avtobus Sobočanec, sistem izposoje koles Soboški biciklin ter sistem Park & Ride pri bolnišnici Rakičan, so še spomnili na občini.
Okoljski strokovnjak iz Murske Sobote Stojan Habjanič ob tem opozarja, da glavni vir onesnaženja v občini niso le individualna kurišča, ampak tudi promet in bližina avtoceste. Posebej pa je izpostavil problem starejših kurilnih naprav in uporabe mokrih drv. Opozoril je tudi na meteorološki pojav, značilen za Mursko Soboto. Zaradi lege v kotlini se namreč ob določenih vremenskih razmerah tam ustvari t.i. klimatski zvon: onesnažen zrak se dviguje v središču mesta, na obrobju se ohlaja in nato vrača nazaj proti centru. To je posebej problematično pozimi ob temperaturni inverziji.
Habjanič je že pred leti predlagal sistematičen pristop k reševanju problema v Murski Soboti, med drugim z ustanovitvijo oddelka na občini, ki bi se ukvarjal z analizo razmer in bi popisal obstoječa kurišča, socialni status prebivalcev in energetsko učinkovitost stavb. Za zmanjšanje onesnaženosti predlaga intenzivno ozelenitev mesta, posebej na strani avtoceste, od koder prihaja približno četrtina vseh emisij. Posebej je izpostavil potrebo po pomoči energetsko revnejšim gospodinjstvom. Predlaga tudi izkoriščenje različnih finančnih mehanizmov, od evropskih do državnih sredstev.
