Občine o vzorčnem romskem naselju skeptične. Kaj odgovarjajo Golobu?
V Pomurju je dopis prejelo dvanajst občin, ki si želijo več podrobnih informacij. Tišinski župan pravi, da bo vzpostavitev naselja le reklama za aktualno vlado.
Na vestnik.si smo že pisali o nameri vlade, da v dveh slovenskih občinah, v eni v Prekmurju in eni v jugovzhodni Sloveniji, oblikuje vzorčno romsko naselje, v katerem bodo jasno urejeni lastniški odnosi, infrastruktura in dostop do javnih storitev. Občine, ki imajo evidentirana romska naselja, so bile v začetku meseca poklicane, da do 15. decembra preverijo pravilnost podatkov, obenem pa da kabinetu predsednika vlade Robertu Golobu predlagajo eno romsko naselje na območju občine, za katero menijo, da je primerno za vključitev v pilotni projekt.
»Predlagano naselje naj ne bo umeščeno na poplavno ogroženo območje, erozijsko ogroženo območje, vodovarstveno območje ali druga varovana ali omejujoča območja, kjer vzpostavitev naselja ni izvedljiva,« so kot pogoj navedli v dopisu, ki so ga v Pomurju dobile občine Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Kuzma, Lendava, Murska Sobota, Puconci, Rogašovci, Šalovci, Tišina in Turnišče. Povprašali smo jih, kako so kabinetu predsednika vlade odgovorile.
Pomanjkljive informacije
Iz največje, Mestne občine Murska Sobota so nam odgovorili, da so nekaj dni pred iztekom roka za odgovor prosili za podrobnejše informacije o načrtovanem pilotnem projektu, saj je odločitev izrednega pomena, ker vpliva na življenje, prostorsko ureditev in tudi proračun lokalne skupnosti. »Predvsem nas je zanimalo, ali je mišljena zgraditev novega naselja ali samo legalizacija že obstoječega, ali bo šlo za lastniška ali najemna stanovanja, kako je predvideno financiranje pilotnega projekta, kateri stroški bodo sofinancirani iz državnega in kateri iz občinskega proračuna ter podobno,« so pojasnili.
Ker odgovora do 15. decembra niso prejeli, so kabinet obvestili, da glede na pomanjkljive informacije težko sprejmejo odločitev za vzpostavitev pilotnega projekta v občini. Ob tem menijo, da je romska skupnost v soboški občini dobro integrirana v lokalno okolje, da se romska društva in organizacije z drugimi ustanovami vključujejo, prijavljajo in izvajajo različne programe in projekte. »Vsa romska naselja v naši občini so infrastrukturno urejena,« sporočajo iz kabineta župana in dodajajo, da se zavedajo dodane vrednosti, ki jo z romsko skupnostjo in naseljem imajo, zato vsako leto poseben poudarek namenjajo medkulturnemu dialogu, različnim investicijam, dogodkom in aktivnostim, odvisno od potreb in sredstev.
Cankovski župan Danilo Kacijan pravi, da v odgovoru na dopis niso navedli nobenega romskega naselja, ki bi bilo primerno za vzpostavitev vzorčnega romskega naselja v občini. Dodal je, da se je treba pilotnega projekta lotiti zelo premišljeno, saj lahko v nasprotnem primeru negativno vpliva na preostalo romsko populacijo, ki živi v Pomurju. »Pri tem ne smejo biti v nobenem primeru v podrejenem položaju občine z romskim prebivalstvom, ki ne bi bile v enakem položaju kot občina z romskim prebivalstvom, ko bi se naredila nadgradnja po pilotnem načrtu.« Župan še pravi, da pri njih Romi živijo v štirih vaseh, med prebivalci vlada sožitje, težav in ekscesov pa ne zaznavajo.
Iz občinske uprave Kuzma so sporočili, da menijo, da nobeno njihovo naselje že zaradi prostorskih omejitev ni primerno za vzpostavitev pilotnega projekta, pravijo tudi, da je premalo informacij in preveč neznank, da bi se lahko opredelili do projekta.
Preusmerjanje pozornosti
Odzvala se je tudi Občina Lendava, ki pravi, da so imeli v času prejema dopisa precej preverjene, a še neuradne informacije, da se bo vzorčno naselje vzpostavilo v drugi občini, zato se na dopis niso odzvali. »Menimo, da zapiranje romskega prebivalstva na neko območje z vso pripadajočo infrastrukturo ni ustrezno,« so jasno poudarili in pristavili, da v njihovi občini romsko prebivalstvo že mnoga leta biva v sožitju z drugimi občani.
Franc Horvat, župan Občine Tišina, je v odgovoru zavrnil predlog vzpostavitve vzorčnega romskega naselja v njihovi občini. Pri tem je izrazil prepričanje, da umeščanje nekega tujka v podeželsko območje kaže na nepoznavanje romske problematike in sobivanja z večinskim prebivalstvom. »Romska naselja v Prekmurju so rasla in se širila vseskozi ob sprejemanju in sobivanju z večinskim prebivalstvom,« je zapisal in dodal, da so v občini ob gradnji komunalne infrastrukture enako pozornost namenjali romskemu naselju Vanča vas - Borejci. »Razlog zavračanja je tudi, da v okolje, kjer se ljudje med sabo poznajo, ne moreš naseliti ljudi, ki ne poznajo navad okolja.«
Tudi v nadaljevanju je bil oster in je zapisal, da pobuda za vzpostavitev vzorčnega romskega naselja kaže na to, da se nakopičene težave po tragičnem dogodku na Dolenjskem želijo preusmeriti in pomesti pod preprogo. »Lep dokaz za to je prikazovanje romskih naselij v Prekmurju, kjer da je vse okej in se je to uredilo samo od sebe.« To je po besedah Horvata posledica dolgoletnega truda lokalnih oblasti, centrov za socialno delo in drugih institucij ter aktivnega sodelovanja Romov. Nadaljeval je, da to ne bo rešilo težav na Dolenjskem, pač pa bo to naselje le reklama vlade pred državnozborskimi volitvami. »Rešitev nakopičenih težav na Dolenjskem je dosledno upoštevanje trenutno veljavne zakonodaje in tudi sankcioniranje tistih državnih uradnikov, ki te že leta ne izvajajo,« je bil še kritičen tišinski župan.
Odločitve še ni
Na naše poizvedovanje se je odzval še beltinski župan Marko Virag. Tudi on je navedel, da glede na dejstvo, da je okrog ideje še precej neznank, niso pristopili k nadaljnjim aktivnostim. »Dokler ne bo znanega več, ne moremo sprejeti odločitve za ustanovitev pilotnega projekta v naši občini.« Je pa dodal, da so zainteresirani za sodelovanje pri vseh projektih, ki obravnavajo in urejajo romsko problematiko. »Romska skupnost v naši občini je zadovoljivo vključena v lokalno okolje in je del naše družbe,« pravi in dodaja, da so vsa romska naselja infrastrukturno urejena, so pa bivanjske razmere predvsem v romskem naselju v Beltincih pri večini prebivalcev slabe.
»Zavedamo se pomena ustrezne infrastrukture za sobivanje z Romi, hkrati pa velik poudarek namenjamo medkulturnemu dialogu, različnim investicijam, dogodkom in aktivnostim, pa tudi temu, da je treba spoštovati tudi obveznosti in dolžnosti. Naša želja je, da skupaj z državo še naprej uspešno urejamo položaj Romov v občini,« pravi Virag.
O odgovorih na dopis in nadaljnjih aktivnostih smo povprašali tudi kabinet predsednika vlade, od koder so nekaj dni po koncu roka sporočili le, da bodo vse prejete predloge skrbno preučili in opravili potrebne pogovore, zatem pa bodo skupaj z občinami in pristojnimi organi sprejeli naslednje korake.
