Vanesa Jaušovec

Ta teden je delegacija Državnega sveta RS gostovala na regijskem obisku v Slovenskih goricah in Pomurju. Gre za sedmi tovrstni obisk, katerega namen je povezovanje lokalnih skupnosti, gospodarstva in politike. Tokratno srečanje, ki je prvič potekalo kar dva dni, je bilo odlična priložnost za pogovor o nadaljnjem utrjevanju sodelovanja in razvoju skupnosti v regiji ter krepitvi medkulturnega dialoga v Prekmurju.

Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič, generalna sekretarka dr. Monika Kirbiš Rojs, državni svetnik David Klobasa in državna svetnica Jasmina Opec Vöröšso v dveh dneh obiskali nekaj uspešnih pomurskih podjetij in ustanov ter se srečali s predstavniki pomurskih občin, gospodarstva, civilne družbe in madžarske narodne skupnosti.

Kot so izvedeli na terenu, v regiji največji izziv predstavlja črpanje evropskih srestev, regijski prostorski načrt, velika obremenitev plač, pomanjkanje kvalificiranega kadra in odsotnost ustreznih visokošolskih izobraževalnih zavodov. Veliko teh izzivov bi bilo mogoče rešiti z vzpostavitvijo pokrajin, saj bi se odločanje prestavilo bližje prebivalcem in regijam zagotovilo več avtonomije pri načrtovanju in izvajanju projektov, prilagojenih lokalnim potrebam.

Vanesa Jaušovec

Drugi dan regionalnega obiska: popotovanje od Moravskih Toplic do Lendave

Po izjemno produktivnem zaključku prvega dne na srečanju s predstavniki občin, gospodarstva in kmetijstva, je delegacija Državnega sveta RS drugi dan regionalnega obiska pričela v Termah Vivat, enem redkih termalnih centrov v Sloveniji, ki ni v lasti države ali državnih holdingov, temveč družinsko podjetje. Ponujajo štiri ključne programe: resort spa turizem, poslovni turizem, športni turizem in zdraviliški program, ki temelji na zdravilnih učinkih termalne vode.

Obisk je delegacija nadaljevala pri največjem zaposlovalcu v regiji, v Splošni bolnišnici Murska Sobota, kjer so v letu 2024 opravili največ obravnav pacientov v zadnjih desetih letih in tako omogočili večjo dostopnost storitev in krajše čakalne dobe. A obstoječi sistem financiranja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zmanjšuje sredstva za zdravstvene storitve, ki ostajajo nerazporejena v zdravstveni blagajni, kar omejuje denar za regije, zato opozarjajo na nujnost sistemskih sprememb za boljšo oskrbo prebivalcev.

Sledil je obisk podjetja Ocean Orchids z 20-letno tradicijo, v katerem na 4 hektarjih rastlinjakov v Dobrovniku letno vzgojijo kar 2 milijona orhidej rodu falenopsis, pri čemer uporabljajo geotermalno energijo in s tem zagotavljajo enega izmed najmanjših ogljičnih odtisov v Evropi. Njihove vrhunske orhideje se uspešno prodajajo na celotnem evropskem trgu, njihov največji partner in vir strokovnega znanja pa je Nizozemska.

Vanesa Jaušovec

Naslednja postojanka delegacije Državnega sveta RS je bila Lendava, kjer so najprej obiskali podjetje VIRS, vodilnega integratorja profesionalne opreme za avtomatizacijo in robotizacijo varjenja. Gre za tehnološko podjetje, ki razvija zaščitene rešitve robotizacije in inteligentno programsko opremo WeldCockpit AI, njihova strategija pa temelji na trajnosti in inovacijah.

Nato je delegacija Državnega sveta RS obiskala še podjetje Varis Lendava, pionirja trajnostnih gotovih kopalnic. So eden vodilnih evropskih proizvajalcev in razvijalcev trajnostnih kopalnic, nameščenih v prestižnih hotelih, bolnišnicah, domovih za starejše, zaporih in večstanovanjskih stavbah doma in v Evropi. Imajo lastno raziskovalno skupino, uspešno pa sodelujejo tudi z različnimi institucijami, gradbenimi podjetji, arhitekturnimi biroji, hotelskimi verigami ter zdravstvenimi in socialnimi ustanovami.

S predstavniki madžarske narodne skupnosti o izzivih, ki zahtevajo takojšnjo pozornost države

Regijski obisk v Slovenskih goricah in Pomurju je delegacija Državnega sveta RS zaključila na srečanju s predstavniki madžarske narodne skupnosti. Uvodoma je predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Dušan Orban predstavil aktivnosti skupnosti in izrazil zaskrbljenost zaradi vse manjšega števila pripadnikov. Nekoliko sicer pomaga Zavod za kulturo madžarske narodnosti, a kot je povedala njihova predstavnica, imajo tudi v primeru uspešnosti na razpisih težave z zagotavljanjem sredstev in bi zato nujno rabili še kakšen dodaten vir financiranja.

Vanesa Jaušovec

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je pomiril, da njihova identiteta zaradi vse manjšega števila članov ni ogrožena, saj sta tako madžarska kot tudi italijanska narodna skupnost pomemben del Slovenije. »Slovenija je zaradi obeh narodnostnih skupnosti bogatejša. Ohranjanje jezika in kulture je temelj identitete, dvojezičnost pa most za sodelovanje – tudi gospodarsko.«

Predsednik Orban se je strinjal, da imamo v Sloveniji res enega najboljših sistemov varnosti in pravic manjšin. Zaveda se, da pravice iz ustave niso pogojene s številom pripadnikov, bi si pa vseeno v skupnosti želeli bolj spodbujati oživitev učenja madžarskega jezika na obmejnem območju.

Veliko projektov je zastalo ali pa so se celo prenehali izvajati

Nadalje so bili v pogovoru izpostavljeni številni izzivi narodne skupnosti v povezavi z državo oziroma pristojnimi ministrstvi. Kot je povedal poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath, sam težavo vidi že v okrnjenih odnosih med Slovenijo in Madžarsko. Izpostavil je  porabske Slovence, za katere je madžarska vlada v zadnjih letih naredila ogromno pomembnih korakov za izboljšanje njihovih pravic in življenja nasploh. Pri nas pa se po besedah Horvatha država do madžarske narodne skupnosti obnaša precej mačehovsko.

Vanesa Jaušovec

Z njim se je strinjal tudi gospod Orban, ki je poudaril, da je veliko projektov zastalo ali so se celo nehali izvajati (npr. Prekmurska vzorčna kmetija v kraju Banuta).  Kot je dejal, imajo veliko težav z vzpostavljanjem komunikacije z Uradom za narodnosti, tudi regijski sklad za Pomurje in Porabje se po njegovih besedah ne izvaja tako, kot bi se moral. »Ogromno zadev stoji na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, regija pa bo na ta račun samo letos izgubila vsaj 2 milijona evrov.« Moti ga tudi, da sredstva, ki jih dobi narodna skupnost, občine velikokrat porabljajo za stvari, ki nimajo nobene povezave z narodno skupnostjo.

Medtem pa regija zamuja velike priložnosti za gospodarski in celostni razvoj. Kot primer propadlega projekta je izpostavil logistični center v Lipovcih, ki je bil po njegovih besedah dobro zastavljen in bi Pomurje postavil na evropski gospodarski zemljevid. »Nismo izkoristili bližine petih evropskih prestolnic, ki so enostavno in hitro dosegljive z avtomobilom,« je dejal gospod Orban.

Tu sta mu pritrdila tako državna svetnica Jasmina Opec Vöröš kot tudi državni svetnik David Klobasa, ki je poudaril, da ima Pomurje ogromen razvojni potencial. »Izgradnja avtoceste je že veliko prispevala – kako daleč bomo šli naprej, pa je odvisno od posluha države za potrebe regije.« Na tem mestu je poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath dodal. »To je res, a zavedati se moramo, da avtocesta pelje v obe smeri in v Pomurju bi nujno potrebovali kakšen visokošolski zavod ter infrastrukturo, ki bi omogočala lagodno življenje in ljudje ne bi razmišljali o odhodu iz regije.«

Vanesa Jaušovec

Opec Vöröš se je s povedanim v celoti strinjala in poudarila, da se mora celotna država zavedati pomena sožitja in spoštovanja do narodne skupnosti. »Sožitje v Pomurju ni samoumevno – treba je nenehno graditi na spoštovanju in sodelovanju.« Prepričana je, da morajo iskati področja, kjer lahko sodelujejo, pri tem pa individualnim posameznikom ne dopustiti, da zaradi lastnih interesov poskušajo ustvarjajo spore.

Ustanovitev pokrajin bi pomagala rešiti marsikateri izziv narodne skupnosti

Ob koncu pogovora se je zbrano omizje strinjalo, da bi ustanovitev pokrajin pomagala razrešiti ali vsaj omiliti številne izzive, ki se pojavljajo tako znotraj narodne skupnosti, kot tudi v regiji nasploh. Z vzpostavitvijo pokrajin bi bilo omogočeno tudi hitrejše črpanje evropskih sredstev, prav tako ne bi bilo težav z raporejanjem sredstev, saj bi se kvote razdelile že na začetku in bi o njihovi porabi odločali odločevalci na ravni pokrajin.

 »Trenutno zaradi centralizacije Slovenija najslabše v EU črpa evropska sredstva. Če bi imeli pokrajine, bi bili pri tem veliko učinkovitejši,« je poudarila generalna sekretarka dr. Monika Kirbiš Rojs in dodala, da Državni svet zagovarja vzpostavitev pokrajin, tudi zakonodaja je v celoti pripravljenja, potrebujemo pa vlado, ki bo imela močen mandat, da izpelje projekt.

Vanesa Jaušovec

Gre za težave, ki niso nerešljive

Izpostavili so tudi pomen odličnega sodelovanja z državno svetnico Jasmino Opec Vöröš in izrazili neizmerno hvaležnost, da si je delegacija Državnega sveta ob regijskem obisku vzela čas, da prisluhne njihovim težavam in izzivom. Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je ob tem izrazil prepričanje, da bi se mnogo izzivov dalo rešiti že z enim samim resnim pogovorom.

»Ne pogovarjamo se o denarju in previsokih zneskih za državni proračun, temveč o tem, da je treba spoštovati izvajanje podpisanih projektov. Zagotovo bomo vse, kar smo slišali danes, prenesli odločevalcem in upajmo, da bodo ti pogovori, tudi na parlamentarni ravni, prinesli izboljšanje odnosov z madžarsko narodno skupnostjo.«

Vsebino omogoča Državni svet RS.