Na severovzhodu najizrazitejši zimski dogodek po letu 2018
Na severovzhodu države temperature vztrajajo pod lediščem, v drugih regijah pa so temperature kar nad 0 stopinj Celzija.
Na severovzhodu države temperature vztrajno ostajajo pod lediščem ali tik ob njem. Značilnost tega obdobja so zelo hladne noči, ki jih omogočata jasno oziroma pretežno jasno vreme ter omejeno mešanje zraka v nižjih plasteh ozračja. Takšne razmere vodijo v izrazito temperaturno inverzijo, pri tleh pa se pogosto zadržujeta megla in hladen zrak. Zimske razmere na severovzhodu bi po intenzivnosti in trajanju tako lahko veljale za najizrazitejše po zimi 2018, piše portal Neurje.si.
Prav kombinacija jasnih noči, snežne odeje in zavetrnih leg povzroča, da se zrak ob tleh močno ohlaja. V posameznih krajih se temperature v nočnem času spustijo bistveno nižje kot v bolj prevetrenih delih države, kar dodatno poudarja zimski značaj vremena.
Drugod izrazita odjuga
Povsem drugačna slika se kaže v južni in osrednji Sloveniji. Tam dnevne temperature že dlje časa vztrajno presegajo 0 stopinj Celzija, kar povzroča postopno, ponekod pa tudi hitro taljenje snežne odeje. Odjuga je najbolj opazna v nižinah in kotlinah, kjer toplejši zrak lažje prodira, hkrati pa je veter izrazitejši.
Snežna odeja se v teh delih države tanjša ali povsem izginja, kar še dodatno krepi temperaturne razlike med posameznimi regijami.
Ključna vloga vetra in reliefa
Pomemben dejavnik pri tem vremenskem dogajanju sta smer in jakost vetra. Jugozahodni veter, ki nad Slovenijo prinaša toplejši in bolj vlažen zrak iz Sredozemlja, ne prodira enakomerno po vsej državi. Njegov vpliv je izrazitejši na jugozahodu in v osrednjem delu Slovenije, medtem ko proti severovzhodu postopoma slabi.
Zaščitena in zavetrna območja, predvsem v notranjosti in severovzhodnem delu države, ostajajo odrezana od dotoka toplejšega zraka. Lokalni relief – doline, kotline in zaprte lege – še dodatno zmanjšuje mešanje zraka, zato se hladen zrak tam zadržuje bistveno dlje.
Rezultat so zelo velike prostorske temperaturne razlike. Zgovoren primer je včerajšnja razlika kar 16 °C med Slovenj Gradcem in Ljubljano, kar je značilno prav za takšne vremenske situacije, ko se vpliv toplejših zračnih mas lokalno močno oslabi.
Slika razkriva razlike
Priložena slika, ki prikazuje današnje najnižje temperature po podatkih samodejnih vremenskih postaj agencije za okolje, jasno ponazarja razsežnost teh razlik. Medtem ko so na severovzhodu izmerjene izrazito nizke jutranje temperature, drugod po državi termometri kažejo bistveno milejše vrednosti.
Takšna vremenska razdeljenost Slovenije ni pogosta, a v zimskem času ni neobičajna, kadar se združijo vplivi stabilnega ozračja, snežne odeje, jasnih noči in omejenega vetra. V prihodnjih dneh bodo razlike še naprej močno odvisne od tega, ali bo jugozahodni veter uspel prodreti tudi v trenutno hladnejše predele države – ali pa bo severovzhod še nekaj časa ostal v globoki zimi.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.