Šolsko leto lahko prinese tudi stiske. Mladi, če se znajdete v njim, spregovorite
Sredi poletja je v Pomurju odmeval primer izsiljevanja v bližini srednješolskega centra. Kako ravnati, če postanete žrtev izsiljevanja, in kako stiske mladih rešujejo šole?
Policisti Policijske uprave Murska Sobota so v drugi polovici julija začasno odvzeli prostost 22-letnemu občanu z območja soboške upravne enote, ki je osumljen, da je v okolici srednješolskega centra v Murski Soboti pristopal do mlajših oseb in jih z grožnjami izsiljeval ter zahteval različne vsote denarja. V dveh hišnih preiskavah so nato tudi našli predmete, ki izvirajo iz kaznivega dejanja.
Policisti so osumljenca po končanem policijskem postopku izpustili ter podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti. Vodja tožilstva Desanka Novak nam je v minulih dneh sporočila, da je zadeva v predkazenskem postopku, zato nam zaradi interesa preiskave več podatkov ne morejo posredovati, smo pa ob začetku novega šolskega leta pri Policijski upravi Murska Sobota preverili, koliko primerov izsiljevanja se je v letošnjem letu zgodilo.
Tiskovna predstavnica Suzana Rauš pravi, da so do 20. avgusta obravnavali deset kaznivih dejanj izsiljevanja, osumljenih pa je bilo osem oseb. V enem primeru je bil oškodovanec mladoletnik, 17-letni fant. O že omenjenem dogodku nam več podatkov zaradi preiskave ni mogla navesti, je pa dodala, da osumljenci največkrat grozijo s fizičnim nasiljem, grožnjami zoper življenje, z grožnjo, da bodo razkrili kakšno informacijo, fotografijo ali videoposnetek posameznika. »Prav tako izsiljevalci prisilijo oškodovanca, da za njih kaj ukradejo. Odtujijo pa jim vrednejše predmete, mobilne telefone, računalniške tablice in največkrat denar oziroma vrednostne bone za nakup kriptovalut.«
Kako v primeru izsiljevanja ravnati?
Rauševa poudarja, da je izredno pomembno, sploh če gre za mladoletnike, da se ukrepa takoj, mirno in premišljeno. »Najprej je treba to takoj povedati zaupanja vredni odrasli osebi ali pa skupaj z njo oditi na najbližjo policijsko postajo in naznaniti kaznivo dejanje.« Prav tako je o tem treba govoriti s prijatelji, saj ima morda kdo od njih podobno težavo in si lahko na ta način posamezniki, ki jih ustrahujejo ali izsiljujejo, pomagajo. Zahtev izsiljevalca naj ne izpolnjujejo in nikakor naj ne pošiljajo fotografij, denarja ali drugih osebnih informacij.
»Če se izsiljevanje dogaja prek elektronskih naprav, je treba narediti zaslonske posnetke pogovorov, profilov, groženj, zahtev ... Če se izsiljevanje dogaja prek Instagrama, Snapchata, Facebooka, TikToka ali druge platforme, naj prijavijo uporabnika. Večina platform omogoča tudi blokiranje in anonimno prijavo,« tako Rauševa.
Policija mladostnike še opozarja, naj nikar ne verjamejo, da bo stvar izginila sama od sebe, saj izsiljevalci računajo na to, da bo žrtev tiho. »Vsak korak k pogovoru in pomoči zmanjšuje moč izsiljevalca. Prav tako pa lahko vsi veliko storimo, da ne postanemo žrtve izsiljevanj, s tem, da ne pošiljamo svojih fotografij oz. drugih osebnih podatkovneznanim osebam oz. osebam, ki smo jih spoznali prek različnih aplikacij oz. socialnih omrežij.«
Zaznavajo stiske
Tudi na nekaterih srednjih šolah smo vprašali, ali so v minulem šolskem letu zaznali primere izsiljevanja dijakov. »V zadnjem šolskem letu v šoli ali na območju šolskega prostora nismo zaznali znakov izsiljevanja, ki bi jih bilo treba prijaviti organom pregona, se pa v šolskem okolju občasno pojavijo manjši konflikti, verbalne grožnje ali nesoglasja med dijaki, ki jih obravnavamo sproti in jih skušamo rešiti v sodelovanju z dijaki, starši in svetovalno službo,« pravi ravnatelj Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota Ludvik Sukič. Dodal je, da pa je morebitno izsiljevanje izven šolskega prostora, torej tudi na poti domov ali v šolo, v pristojnosti policije.
Če na šoli zaznajo kršenje šolskih pravil, dijakom pomagajo v skladu s pristojnostmi. »Na šoli imamo svetovalno službo, ki je dijakom vedno na voljo. Organiziramo tudi različne delavnice o varni rabi interneta, preprečevanju nasilja in razvijanju socialnih veščin. Dijake spodbujamo, da v primeru stiske poiščejo pomoč pri razredniku, svetovalni službi ali katerem koli zaposlenem, ki mu zaupajo. Pomembno je, da se zavedajo, da niso sami in da jim lahko pomagamo,« tako Sukič.
Če duševne stiske dijakov zaznajo, jih pristojne službe obravnavajo v skladu s pristojnostmi in zakonom o varstvu osebnih podatkov. »Seveda pa na šoli s 950 dijaki vseskozi zaznavamo različne oblike stisk – od tesnobe in stresa zaradi šolskih obveznosti do težav v medosebnih odnosih. V nekaterih primerih se dijaki soočajo tudi z družinskimi težavami, ki vplivajo na njihovo počutje in šolski uspeh. V teh primerih sodelujemo s starši ter po potrebi tudi z zunanjimi institucijami.«
Po epidemiji koronavirusa so bile duševne stiske v porastu, zdaj jih je morda nekoliko manj, a na šoli opažajo, da se mladi soočajo z negotovostjo, stresom in pritiski. »Zato preventivne aktivnosti in podpora ostajajo zelo pomembne. Po naših izkušnjah se to število ni znižalo za toliko, kot bi si želeli, v zadnjem času pa opažamo, da je prisoten celo rahel trend povečevanja.« Staršem in dijakom pa sporoča, da je pomembno o težavah spregovoriti pravočasno. »Na šoli se trudimo ustvarjati okolje, kjer se mladi počutijo varne in sprejete. Le s skupnimi močmi lahko poskrbimo za dobrobit otrok in mladostnikov,« še navaja Sukič.
Vključitev v pilotni projekt
Poizvedovali smo tudi na Gimnaziji Murska Sobota, kjer ravnatelj Roman Činč prav tako pravi, da v šolskem letu 2024/2025 niso opazili izsiljevanj. Se pa na svetovalno službo dijaki najpogosteje obračajo zaradi šolskih, osebnih in socialnih izzivov. »Šolski izzivi se pojavljajo v vseh generacijah in tukaj se ukvarjamo z učnimi težavami, s pomanjkanjem koncentracije v razredu, z motivacijo za učenje in s stresom, ki ga dijaki občutijo ob ocenjevanjih znanja.« Nadaljeval je, da so v ospredju stiske zaradi spremembe okolja in zahtevnosti gimnazijskega programa, pa tudi zaradi visokih pričakovanj.
Zaznava, da so duševne stiske med mladostniki prisotne ves čas. »Trudimo se, da dijake, ki so v stiski, opazimo že med poukom ali med drugimi dejavnosti. Profesorji in svetovalna služba so pozorni na dijake, ki se umikajo ali ne želijo sodelovati pri skupinskih dejavnostih ali delujejo osamljeno. Povabimo jih na individualni pogovor, kjer jim predstavimo tehnike sproščanja in krepitve samopodobe. Dijake še naprej spremljamo, se posvetujemo s starši in se povezujemo z zunanjimi strokovnjaki.«
Pri razrednih urah izvajajo aktivnosti za spodbujanje pozitivne in vključujoče razredne klime, v prvih in drugih letnikih pa delajo po programu za duševno zdravje mladih To sem jaz, kjer dijaki na delavnicah spoznavajo sebe, medvrstniške odnose, reševanje konfliktov, pozitivno samopodobo, iskanje močnih področij in podobno. »Z novim šolskim letom bomo vključeni v pilotni projekt Nacionalnega inštituta za javno zdravje s področja duševnega zdravja – Zgodnja prepoznava težav in preventivno delo z mladostniki,« je še napovedal.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
