Niko Časar

Rok Ciglič in Jernej Tiran z Geografskega inštituta Antona Melika, ki spada pod Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), sta avtorja razprave z naslovom Temeljne geografske značilnosti tekmovalnega športa v Sloveniji. Objavljena je bila v Geografskem vestniku, v njej pa sta sodelavca obravnavala prostorsko razporeditev tekmovalnega športa po nacionalnih panožnih športnih zvezah in preučevala raznolikost športa v državi. »Osrednje raziskovalno vprašanje je, ali znotraj države prihaja do pomembnih razlik v razširjenosti športa in posameznih športnih panog,« sta poudarila in dodala, da sta se do ugotovitev prebila z analizo registriranih športnikov po statističnih regijah in občinah. 

Na podlagi strokovne in že objavljene literature sta ugotavljala, da se Slovenija po pogostnosti rekreativnega udejstvovanja uvršča v evropski vrh in je po številnih kazalnikih prepoznana kot športno razvita država. Sama pa sta želela dati odgovor na vprašanje, ali je športno udejstvovanje vseslovenski pojav ali pa so nekatera območja bolj športno razvita kot druga. Ugotovila sta, da je bilo ob koncu leta 2023 v Sloveniji 2037 športnih društev, ki so imela vsaj enega registriranega športnika. Največ, 15.281, jih je bilo pričakovano v nogometnih športnih zvezah. Nogometnih športnih društev je bilo 255, društva zvez pa so delovala v 151 slovenskih občinah. Po številu registriranih športnikov nogometnim zvezam sledijo košarkarske (7719), potem odbojkarske (5710), rokometne (4092) in atletske (3703) zveze, čisto na koncu tabele je karate zveza (644). 

Osebni arhiv

Nekaj občin z visokimi deleži

Avtorja navajata, da je v društvih registriranih 63.823 športnikov, kar je tri odstotke slovenskega prebivalstva. Največ na ravni statističnih regij jih je v osrednji Sloveniji, natančneje 19.278, v pomurski regiji jih je 3438. To predstavlja tri odstotke prebivalcev v regiji, kjer živi 113.962 ljudi, prav tako je tri odstotke slovensko povprečje. Največ registriranih športnikov na število prebivalcev ima gorenjska regija (3,7 odstotka), najmanj pa jugovzhodna Slovenija (2,1 odstotka). 

Ugotavljala sta tudi število registriranih športnikov na ravni občin. Največ jih je v Ljubljani (12.180), sledijo Maribor (3854), Kranj (2605), Celje (1919), Domžale (1801) in Koper (1626). »Nadpovprečen delež registriranih športnikov imajo vse mestne občine, razen Velenja in Krškega,« sta zapisala in dodala, da ima med večjimi slovenskimi občinami po številu prebivalcev najvišji delež Murska Sobota (5,3 odstotka). Na vrh seznama se uvršča tudi nekaj manjših občin, denimo Veržej (5,7 odstotka), ob njem pa še Vransko, Ankaran in Starše, ki imajo le nekaj športnih panog, a so te zelo množične.

Iz priloženega zemljevida izhaja še, da imajo najvišje deleže (od 3,46 do 7,38 odstotka) iz Pomurja še občine Beltinci, Turnišče, Hodoš in Kobilje, najnižjega (do 0,83 odstotka) pa občini Križevci in Sveti Jurij ob Ščavnici. 

Rok Šavel

Zaradi dobrih razmer?

Ciglič in Tiran sta pripravila analizo prostorskega vzorca porazdelitve registriranih športnikov po različnih panogah po občinah z izračunom Moranovega indeksa prostorske avtokorelacije za razmerje med številom registriranih športnikov in številom prebivalcev. Ugotovila sta, da je slaba tretjina športnih zvez gručasto razporejena, preostale pa naključno. Najbolj gručasto porazdelitev imajo jadranje, športni ribolov na morju, smučarske panoge in balinanje. Prva dva sta vezana na občine z dovolj velikimi vodnimi površinami, smučarske panoge pa na gorovja in hribovja v alpskem in dinarskem svetu. Med večjimi športnimi zvezami, ki imajo gručasto porazdelitev, sta izpostavila nogometno, košarkarsko in odbojkarsko. Ugotovila sta, da je nogomet bolj zastopan na severovzhodu, košarka na jugozahodu in na Savinjskem, odbojka pa na Koroškem in v savinjsko-šaleški regiji. »Izrazito prostorsko porazdelitev imajo tudi nekatere panoge, ki sicer niso (izrazito) gručasto porazdeljene, a se pojavljajo zgolj v posameznih statističnih regijah ali občinah.

Geografski vestnik, Temeljne geografske značilnosti tekmovalnega športa v Sloveniji

Tako je hokej na travi prisoten zgolj v Pomurju, kjer se z njim ukvarjajo v treh klubih.« Spomnimo, da je hokej na travi značilen za Lipovce, Moravske Toplice in Predanovce. »Podobno je rokoborba, ki je ena najmanj razvitih olimpijskih panog v Sloveniji, prisotna skoraj izključno na vzhodu Slovenije, od koder prihaja 93,3 odstotka vseh registriranih rokoborcev (na splošno je v tem delu države večina borilnih športov nadpovprečno zastopana),« pravita raziskovalca. Ob nogometni in hokejski zvezi se v pomurski regiji pojavljajo še odbojkarska, rokometna in nekatere druge. 

Nogomet je gručasto razporejen in prevladuje v severovzhodni Sloveniji, še posebej v pomurski statistični regiji, kjer se z njim ukvarja več kot polovica registriranih športnikov (52,4 odstotka). Pri tem avtorja dodajata, da so za odgovor na vprašanje, ali je to posledica dobrih naravnih danosti – veliko prostora in ravnih površin, kar je predpogoj za postavitev nogometnih igrišč – ali tudi drugih dejavnikov, potrebne dodatne raziskave. Edina statistična regija, kjer nogomet ni najbolj množičen šport, je primorsko-notranjska, kjer sta pred njim košarka in kegljanje. Raznolikost športnih zvez je večja v prebivalstveno večjih občinah z višjo stopnjo centralnosti njihovega središča.Na občinski ravni je v največ občinah najbolj zastopan nogomet, in sicer v 102, sledijo odbojka (22), košarka (20) in rokomet (13). Nogometna društva so prisotna v več kot dveh tretjinah občin, v 151 od 212.

Devet zvez v vseh 12 regijah

Ciglič in Tiran pravita še, da so v vseh 12 statističnih regijah prisotna društva v okviru devetih športnih zvez, atletske, karate, kegljaške, kolesarske, košarkarske, nogometne, rokometne, strelske in šahovske. Na občinski ravni ima največ panog z največ registriranimi športniki Ljubljana (37), sledi Maribor (7), nobena od preostalih občin pa ne več kot ene. Registriranih športnikov nima 21 slovenskih občin. V razpravi sta zapisala, da znotraj države prihaja do pomembnih razlik v prostorski razširjenosti tekmovalnega športa in posameznih športnih panog. Tako so športna društva zgoščena zlasti v večjih mestih. Ker ima ljubljanska občina največ registriranih športnikov, je označena za športno vročo točko.

Jure Kljajić

Sklenila sta, da je tekmovalni šport večjemu delu slovenskega prebivalstva ustrezno dostopen, in potrdila, da je Slovenija kljub nekaterim razlikam razmeroma kohezivna država z vidika športa. »Rezultati raziskave kažejo na razlike v razvitosti tekmovalnega športa in posameznih športnih panog znotraj Slovenije. Poznavanje teh razlik je pomembno z več vidikov,« poudarita Rok Ciglič in Jernej Tiran, ki sta s člankom obogatila področje geografije športa, ki je v Sloveniji marginalizirana veja geografije. Sicer pa je šport po njunih besedah pomembna kulturna značilnost Slovenije in sooblikuje slovensko identiteto, lokalna športna društva pa so ključnega pomena za začetek ukvarjanja z neko športno panogo.