Stanovanja najdražja v Moravskih Toplicah, padca cen še ni pričakovati
Povpraševanje močno presega ponudbo, za velike hiše pa ni več zanimanja.
Priti do svojega stanovanja bo za mnoge Slovenke in Slovence nemogoča misija tudi v letu 2026. Nedavno so domači mediji poročali, da je cena nekaterih novih stanovanj v prestolnici prebila navidezno mejo osmih tisočakov na kvadratni meter. Do takšnih astronomskih cen prihaja, ko ponudba niti približno ne dosega povpraševanja. Po uradnem indeksu cen stanovanjskih nepremičnin se je rast v prvih letih po pandemiji močno pospešila: leto 2020 se je končalo z nekaj več kot petodstotno rastjo cen, že naslednje leto pa so cene izrazito poskočile (za 15,7 odstotka v primerjavi s tistimi v letu prej, leta 2022 pa še za 11,3 odstotka). V zadnjih letih so te številke dosegle nekakšen plato, a še vedno zmerno rastejo.
Na splet sploh ne pridejo
Kljub temu da so cene nepremičnin v Pomurju med najnižjimi v državi (cene novih stanovanj v Murski Soboti se gibljejo okoli treh tisočakov na kvadratni meter), se mnogim zdi, da je trg tudi pri nas ponorel. »Od nekdaj smo bili na repu, kar se tiče cen nepremičnin, to se tudi zdaj ne bo spremenilo. Zmotno pa bi bilo predvidevati, da se cene pri nas niso dvignile. Zelo so se,« je za Vestnik povedala Janja Markoja Šebjanič iz nepremičninske agencije Halo dom. Tudi pri nas je povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah velikansko. »Velikokrat nepremičnin niti ne dajemo na splet, saj stranke v vrsti čakajo, da jim ponudbe pošiljamo kar neposredno. Povpraševanje je neizmerno večje od ponudbe,« je dodala.
Razložila je, da sta v Pomurju poleg lokalnih kupcev stanovanjskih nepremičnin še dve kupno zelo močni tržni sili: kupci iz večjih slovenskih mest in vnuki zdomcev iz ZDA, Kanade, Avstralije, Švedske in drugih držav. »Poleg tega zanimanje za pomurske nepremičnine kažejo še priseljenci iz Srbije, Makedonije in BiH,« je dodala. Ob tem je pomembno pristaviti, da se ob zanimanju tujcev za nakup nepremičnin v Sloveniji ugotavlja vzajemnost. Odgovoriti je namreč treba na vprašanje, ali lahko državljan neke druge države v Sloveniji kupi nepremičnino pod enakimi ali primerljivimi pogoji, kot jih ima slovenski državljan v tej tuji državi. O vzajemnosti odloča ministrstvo za pravosodje, brez pozitivne odločbe pa tujec, ki ni državljan EU, nepremičnine ne more pridobiti.
Kupujejo upokojenci od drugod
Tako laiki kot strokovnjaki se strinjajo, da trg ne bo prenašal višanja cen v nedogled, vendar do preobratov ne bo prišlo po vsej državi hkrati. »Mislim, da do padca cen v Pomurju še nekaj časa ne bo prišlo, se pa to lahko zgodi denimo v Ljubljani. Ljudje imajo razlog, da prihajajo v našo regijo. Vrsto let prihajajo sem kot turisti, tu jim je lepo, zato se selijo sem. Treba pa je opozoriti še na drugo zelo pomembno dejstvo, ki bo vplivalo na naš regionalni trg nepremičnin, ko bodo drugod težave. Ljudem bodo življenjski stroški drugod preveliki, za višjo ceno bodo prodali nepremičnino in jo za manj denarja kupili pri nas,« je prepričana Markoja Šebjaničeva. To je še posebej res za upokojence. »Zaradi slabih pokojnin potem iz tega zaslužka tu pri nas živijo na stara leta. Seveda je za lokalno prebivalstvo to slabo, saj so cene za nas enake kot za tiste, ki denimo prihajajo iz Ljubljane. Stranke iz večjih slovenskih mest nepremičnine kupijo z namenom, da bodo v času pokoja svoja stanovanja ali hiše v večjih mestih prodali in zaživeli v Pomurju. Ta trend opažamo zadnjih nekaj let.«
Za velike hiše več ni zanimanja
Če so nekoč gradili hiše, velike tudi po 300 in 400 kvadratnih metrov, se danes ta trend obrača, razlaga Markoja Šebjaničeva. »Najbolj zaželene so majhne hiše, veliki objekti iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja niso več aktualni, vse je šlo na minimalizem. Zatem je največ zanimanja za stanovanja in počitniške hiše.«
Med najdražjimi kraji za nakup stanovanjske nepremičnine izstopajo Moravske Toplice in Murska Sobota. V turističnem kraju oglaševane cene stanovanj že presegajo 3100 evrov po kvadratnem metru, kar je praktično na ravni državne srednje vrednosti realiziranih prodaj rabljenih stanovanj (3070 evrov po kvadratnem metru). Sledi Murska Sobota, kjer se oglaševane cene gibljejo okoli 2400 evrov po kvadratnem metru, kar je pričakovano za regijsko središče s širšim naborom ponudbe, večjim povpraševanjem in večjim deležem stanovanj, ki so primerna za takojšnjo vselitev.
Na sredini lestvice se gibljejo Apače, Radenci in Beltinci, medtem ko nižje oglaševane cene pri stanovanjih dosegajo Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona, pri zadnji se povprečna cena giblje okoli 1126 evrov na kvadratni meter. Pri cenah hiš je slika veliko bolj razpršena, saj na ceno vpliva več dejavnikov: poleg stanja objekta in leta gradnje še energijska učinkovitost objekta in velikost parcele, na kateri objekt stoji.
Pomagajte oblikovati Vestnik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
