V premislek: Starejši samevajo v velikih hišah, mladi iščejo stanovanja
O nepremičninskem davku je bilo prelitega veliko črnila, a se kot za večino predlogov zakonov zdi, da želimo z njim izumiti toplo vodo.
Včasih so bila pravila jasna. Družine so bile velike, vsaj eden od otrok je ostal doma in nadaljeval družinsko tradicijo, na kmetiji, v obrti ali podjetju. Ko se je standard dvigoval, generacije pa počasi menjavale, je ta miselnost, da je treba zgraditi velike hiše, tudi za otroke, ostala. A želja po lepšem, tudi lažjem življenju je mnoge odpeljala stran in se domov, v (pre)velike hiše niso nikoli več vrnili.
V številnih hišah po Pomurju, verjetno tudi po drugih regijah, tako živijo ostareli sami in le s težavo vzdržujejo vse potrebno, kaj šele, da bi kaj obnovili. Na drugi strani imamo mlade, ki se želijo osamosvojiti, tudi mlade družine, morda ločene družine, ki potrebujejo streho nad glavo. Imamo pa še en, najhujši absurd. Stanovanja, ki služijo zgolj kot naložba in so prazna.
O nepremičninskem davku je bilo prelitega veliko črnila, a se kot za večino predlogov zakonov zdi, da želimo z njim izumiti toplo vodo, namesto da bi se ozrli k že obstoječim rešitvam, ki jih imajo druge države in delujejo.
Velikokrat se zdi, da želimo biti bolj papeški od papeža, a se hkrati težko znebimo občutka, da so zakoni napisani tako, da mora nekdo pri koritu nekaj zaslužiti.
Tudi na podlagi preteklih primerov, kot sta TEŠ 6, kjer so izginili milijoni, in gradnja drugega tira, ki se vztrajno draži, pa tudi svežih. Sumljivo naklonjen investitorjem je recimo zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki dovoljuje raziskovalno dejavnost tujim investitorjem, medtem ko domača, državna družba še čaka na uraden odgovor države.
Nedavna anketa ministrstva za solidarno prihodnost o stanju na našem nepremičninskem trgu, s katero so želeli preveriti, katerih stanovanj najbolj primanjkuje, jasno kaže, da so razmere vse prej kot urejene, in to po vsej Sloveniji. Pri čemer svežih uradnih evidenc o tem, koliko je praznih stanovanj in hiš, nimamo, pa po uradnih podatkih iz popisa leta 2021 v 165.000 stanovanjih in hišah nima nihče prijavljenega stalnega naslova, kar pomeni, da bi morala biti prazna vsaka šesta nepremičnina.
To število je verjetno v praksi nižje, saj v mnogih stanovanjih bivajo ljudje, ki niso prijavljeni. Približno 20 tisoč je tudi vikendov in počitniških hišic, a še vedno je praznih prostorov več kot dovolj, da bi v Pomurju vsi imeli streho nad glavo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
