Vanesa Jaušovec

Strateški dokument sta predstavila minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek in državni sekretar Srečko Đurov.

Strategija regionalnega razvoja bo strateški dokument, ki bo sistemsko in celovito urejal skladen regionalni razvoj, opredelil cilje in usmeritve, oblikoval usklajene ukrepe regionalne politike in dal regionalnemu razvoju potrebno težo in podlago za učinkovitejše spremljanje in vrednotenje. Jevšek je dejal, da želijo pravno podlago zanjo zaključiti še v tem mandatu. Kot je dodal, je dejstvo, da je Slovenija izjemno neskladno razvita. "Imamo osrednjeslovensko regijo, ki ima izreden skok BDP po prebivalcu, in regije, kjer je ta manjši. Namen strategije ni, da 'bremzamo' osrednjeslovensko regijo, ampak da ostale regije spodbudimo, da bodo dosegle povprečje ali še kaj več. Minister želi začeti proces, ki bo dolgotrajen in tudi rezultati ne bodo hipni, pač pa vidni postopoma. "Kar mi počnemo, mora biti prioriteta tudi naslednje vlade," je bil jasen.

Vanesa Jaušovec

Đurov je nato uvodoma orisal, da je njihov slogan Močne regije, močna Slovenija. Tega pa ponazoril s športnim žargonom, da imamo dvanajst razvojnih regij, ki tvorijo slovensko reprezentanco. 

Slovenija je po njegovih besedah od leta 2005 do 2024 v produktivnosti na zaposlenega napredovala za dve odstotni točki, na 85 odstotnih točk. Prehitela nas je Češka, ki je bila pred 20 leti za nami, Romunija, ki je bila takrat na 40 odstotnih točkah, pa nas je skoraj dohitela. Dodal je še, da je BDP na prebivalca v Pomurju primerljiv z BDP v Bolgariji. 

Politika

Jevškove reforme o regionalnem razvoju še ni na mizi, Pomurje pa na ravni Bolgarije

Vanesa Jaušovec

Kot je zapisano v osnutku, so se regionalne razlike v Slovenije povečale, nobena regije razen osrednjeslovenske pa ne dosega povprečne razvitosti Slovenije. Regije so neenakomerno prispevale svoje deleže tudi skupni bruto dodatni vrednosti. Osrednjeslovenska je ustvarila dobrih 39 odstotkov, podravska slabih 13, savinjska dobrih 10, medtem ko ostale, vključno s pomursko, od 1,5 do 8,6 odstotka. "Ključni izziv povečevanja regionalnih razlik predstavlja krepitev privlačnosti osrednjeslovenske regije kot zaposlovalnega središča, kar je vodilo k centralizaciji Slovenije." 

SURS

S strategijo, njena podlaga je novela zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja,  ki sicer še ni bila sprejeta na vladi in posredovana v državni zbor, bo Slovenija zasledovala regionalno politiko, s katero želi zmanjšati regionalne razlike s krepitvijo konkurenčnosti regij, dvigom odpornosti nacionalnega gospodarstva na krize. Naslavljali bodo problematiko pomanjkanja delovnih mest z visoko dodatno vrednostjo.

GURS

OECD

Predstavitvi je sledila razprava. Beltinskega župana Marka Viraga je zanimalo, glede na to, da je nekaj projektov izostalo iz dogovora za razvoj regij, ali bo naslednja perspektiva podpirala razvojno naravnane projekte, in ali se bo dalo hitreje pridobiti sredstva. Minister Jevšek je odgovoril, da pri nas praviloma čakamo denar, zatem pa razmišljamo, kaj bomo delali. Biti bi moralo ravno obratno. Nadaljeval je, da je pred komisijo druga sprememba programa kohezijske politike 2021-2027, v kateri je pet novih specifičnih ciljev. To so spodbujanje podjetništva, cenovno dostopna stanovanja, dvojna raba, ohranjanje naravnih virov, predvsem vodnih, in širitev elektroenergetskega omrežja. 

Vanesa Jaušovec

Tudi Bojan Petrijan iz lendavske občinske uprave se je oglasil. Meni, da je decentralizacija države pravi odgovor, a da si je pri tem treba odgovoriti na vprašanje, kaj regija potrebuje, sicer leta 2050 ne bo nič drugače. Občine so po njegovem generatorke razvoja in imajo boljše odgovore na strateški dokument kot direktive iz Evrope. "Verjamem, da bo zdaj drugače."

Đurov je dodal, da vsi skupaj ugotavljajo, da jih moti centralizacija in da hočejo imeti regionalizacijo, hkrati pa so v regiji, ki je iz štirih občin naredila 27, ne glede na to, da je število prebivalcev podobno. Izzivi postajajo kompleksnejši, na občinah pa, tako državni sekretar, župan, tajnica in fikus niso več dovolj. Pojavljajo se težave s kadri, tako na ravni občin, gospodarstva in države, zato bo treba sodelovati. 

Vanesa Jaušovec

S tem je h govoru spodbudil tudi tišinskega župana Franca Horvata, ki je tako kot ostali podprl predstavljeno strategijo, a dejal, da je več občin nastalo ravno zato, ker so sicer večje občine gledale predvsem na svoj center in tudi razvoj se je dogajal v njem. Križevski župan Branko Slavinec pa je pri vsem skupaj še dodal, da imajo občine v zadnjem obdobju čedalje manj denarja za investicije, saj jim država nalaga vse več obveznosti, zato bi se morala povprečnina dvigniti.

Čeprav gre za pomemben strateški dokument za področje regionalnega razvoja, se je njegove predstavitve udeležilo manj kot polovica predstavnikov pomurskih občin ter peščica razvojnih deležnikov.