Kasaški klub Ljutomer

Minuli petek so v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici v kulturnem in upravnem središču proslavili 31. občinski praznik. Slovensko himno je odpel mešani pevski zbor Sveti Jurij ob Ščavnici, zbrane pa je nagovoril župan občine Andrej Vrzel. Slavnostni govornik je bil poslanec v državnem zboru Franc Breznik. Osrednja točka programa je bila podelitev občinskih priznanj. Letos so podelili le eno priznanje, grb Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, prejela ga je družina Slana iz Bolehnečic za uspešno dolgoletno delo na področju kasaškega športa.

Slanovi se že pet desetletij ukvarjajo s kasaškimi konji in dirkami. Začetnik je bil pokojni Jožef Slana, ki je za ta šport navdušil sina Branka, ki je že petdeset let rejec in tekmovalec. Zadnja leta družinsko tradicijo nadaljujeta Brankova sin Marko in hči Jasmina, v delo s konji pa je vpeta celotna družina.

Veliki uspehi »manjvredne« pasme

V ozadju začetkov ukvarjanja s kasaškim športom je zanimiva zgodba, ki so jo predstavili v obrazložitvi priznanja. Leta 1969, ko je bil Branko Slana star pet let, je njihovo kmetijo zapustila še zadnja delovna kobila Nela. Njen odhod je Branka tako prizadel, da je neutolažljivo jokal. Starejši brat mu je takrat obljubil, da bo nekoč spet kupil konja. To se je zgodilo leta 1976, ko je na kmetijo pripeljal kasaško kobilo Fijoso.

Prav Branko Slana je bil v družini najbolj voljan in pogumen, da je začel trenirati triletno Fijoso. Vse je podredil konjem, celo na maturantski izlet ni šel, ker so bile tiste dni dirke, in tudi poroka je morala biti na dan, ko ni bilo dirk.

Brankov prvi dirkalni konj kasač v treningu je bila kobila Fanta, ki je zmagovala že kot dveletnica in tudi vsa kasnejša leta dirkanja. Postavila je tudi izvrsten kilometrski čas za tisto obdobje slovenskega in jugoslovanskega kasaštva. Tekmovala sta na vseh pomembnejših dirkah državnega pomena na različnih hipodromih Jugoslavije in dosegla visoke uvrstitve. Fijosa in njen žrebiček Fanta sta bila sicer manjše rejske vrednosti, v očeh rejcev in tekmovalcev Fijosa ni bila kaj posebno vredna kobila. 

Kljub temu je bilo ob zavedanju, da so na tekmovalne steze dobili osebno urejenega in poštenega sotekmovalca, vedno več tekmovalcev in rejcev, ki so Slani z empatijo stali ob strani. Vojvodina in Srbija sta prek konj in konjarjev postali njegov drugi dom.

Slana je pri svojem rejskem in trenerskem delu v nekem obdobju združil moči s prijateljem Jožetom Hojsom in družini Slana je uspel podvig, ki si ga želi vsak rejec in tekmovalec – kobila Fanta II je leta 2004 zmagala slovenski kasaški derbi.

V rejskem smislu je bil Branko Slana vedno odprt tudi za druge linije kobil, a vodilna ostaja njihova prvotna linija, sprva označena za manj vredno, ki jim je privozila več kot 70 prvih mest in mnogo uvrstitev do tretjega mesta. Ob tem zaupanju je bil Branko Slana nagrajen s konjem Frodom S. V njem je prepoznal potencial – Frodo S je danes najbolj poznan kasač, ki je na Švedskem, kjer je imel trenerja, privozil številne zmage in ima vse slovenske rekorde: na kratki stezi, na dolgih stezah, rekord iz obrata in številna prva, druga in tretja mesta.

vestnik

Danes Branko Slana ob svojih bogatih izkušnjah uvaja v kasaški šport sina Marka. Tudi hčerka Jasmina je polno vpeta v življenje s konji kasači kot trenerka in tekmovalka, a sedaj že v svoji družini. Sin Matej je veterinar in je z izobraževanjem tudi v tujini pridobil bogata znanja o obravnavi konja športnika ter je družini v strokovno podporo pri njihovem delu s konji.