Telovske procesije so najslovesnejše oblike javnega izražanja vere
V Bogojini predstavili vpis telovske procesije v register nesnovne kulturne dediščine.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Pred tedni smo pisali o tem, da je bila v register nesnovne kulturne dediščine vpisana telovska procesija, ki je s tem pridobila pomembno nacionalno priznanje kot del žive verske in kulturne dediščine.
Pobudo za vpis je podal Turistično informacijski center (TIC) Moravske Toplice, kot nosilec pa je evidentirana Župnija Bogojina. Telovske procesije zaznamujejo praznik svetega rešnjega telesa in krvi, ko verniki po maši v sprevodu ob petju, branju evangelijev in blagoslovih hodijo okoli cerkve ali po kraju, njihovo osrednje jedro pa predstavljajo štirje na prostem postavljeni oltarji, bogato okrašeni z zelenjem in cvetjem, kjer potekajo molitve za blagoslov ljudi, narave in skupnosti.
Ob priložnosti vpisa telovske procesije v register so v Plečnikovi cerkvi v Bogojini pripravili novinarsko konferenco, na kateri so sodelovali župnik bogojinske župnije Andrej Lažeta, predstavnica TIC Moravske Toplice Janja Bürmen, etnologinja Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota kot strokovna podpora pri vpisu ter Jure Jurinič, organist, župljan in predstavnik Kulturno-umetniškega društva Jožef Košič Bogojina. Omenjeni so predstavili pomen procesije, postopek vpisa ter vlogo akterjev pri ohranjanju dediščine.
Kot je povedala Janja Bürmen, je treba za razumevanje pobude za vpis v register ključno širše razvojno izhodišče destinacije Moravske Toplice, ki je vključena v Zeleno shemo slovenskega turizma, ki na področju trajnosti med drugim poudarja tudi vlogo kulture kot temeljnega nosilca prepoznavnosti identitete prostora. "V tem okviru je ohranjanje kulturne dediščine ena ključnih nalog destinacije, pri čemer vpis v register ne pomeni zgolj priznanja, temveč odgovornost skupnosti za njeno aktivno varovanje."
Župnik Lažeta je poudaril sakralni pomen telovskih procesij, ki izhajajo iz srednjeveških praks in sodijo med najslovesnejše oblike javnega izražanja vere, obenem je opozoril, da se telovske procesije po Sloveniji razlikujejo glede na lokalne posebnosti. "Telovske procesije so pomemben del praznovanja praznika svetega rešnjega telesa in krvi, s katerim katoliška skupnost obuja spomin na evharistijo in Kristusovo navzočnost v hostiji in vinu," je še povedal.
Telovske procesije so v zadnjih desetletjih znova zaživele v javnem prostoru in danes predstavljajo pomemben izraz verske in kulturne dediščine, ki povezuje skupnost, krepi občutek pripadnosti ter se prenaša na mlajše generacije tudi ob sodelovanju različnih lokalnih skupnosti in društev.
Jelka Pšajd je izpostavila, da bogojinska telovska procesija sodi med podeželske procesije, kjer se slovesnemu sprevodu pridruži človekova pobožnost, prošnja za blagoslov polja, vinogradov in vsega človeškega dela. "Pri procesiji gre za preplet verskega katoliškega obredja in ljudske tradicije. Čeprav gre za izrazito verski dogodek, procesije vključujejo tudi elemente ljudske tradicije, kot so krašenje poti, oltarjev in domov ter predkrščanskih elementov o zaščitni moči blagoslovljenega zelenja in cvetja."
Vpis telovske procesije v register je pomemben korak k dolgoročnemu ohranjanju te dediščine, njenemu prenosu na mlajše generacije, ki odpira nove možnosti za raziskovanje, promocijo in vključevanje dediščine v šišri prostor.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
