Uprava za zaščito in reševanje odgovarja: Škoda na Goričkem bi bila prenizka za državno pomoč
Pridobili smo pojasnila Uprave RS za zaščito in reševanje, kaj se dogaja s pričetkom uradnega ocenjevanje škode po junijski toči na Goričkem. Menijo, da škoda na kmetijskih pridelkih ne bi dosegla zakonskega praga.

Zdaj je znano, zakaj Uprava RS za zaščito in reševanje ni sprejela sklepa o uradnem začetku ocenjevanja škode po toči, ki je 3. junija prizadela goričke občine Gornji Petrovci, Šalovci in Hodoš. Čeprav je bilo veliko izmikanja in prelaganja odgovornosti med državnimi organi, je zdaj vendarle jasno, v katerem grmu tiči zajec.

Po naših poizvedbah in neposrečenih pojasnilih kmetijske ministrice Mateje Čalušić v državnem zboru – kjer je za situacijo okrivila občine, češ da še niso aktivirale komisij – so v upravi za zaščito in reševanje kot pristojna institucija za začetek postopka kmetijsko ministrstvo seznanili s pojasnilom o škodi na Goričkem.
Brez pomoči za škodo na objektih
V njem so navedli, da je škoda nastala predvsem na objektih – točneje strehah in fasadah – ter na vozilih, kjer se po zakonu škoda ne ocenjuje. V zvezi s tem so prejeli tudi obvestilo Ministrstva za naravne vire in prostor, da se pri nesrečah, kot je neurje s točo, zaradi določil Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč ne izplačuje finančne pomoči za škodo na objektih.

Tudi škoda na pridelkih ne dosega praga
Kar zadeva kmetijske pridelke, so na Upravi RS za zaščito in reševanje pojasnili, da je zelo grobo oceno škode že naslednji dan po neurju za občino Gornji Petrovci podal Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota. Ocenjevali so škodo v več katastrskih občinah (Adrijanci, Lucova, Šulinci, Boreča – del, Ženavlje – del, Neradnovci – del, Gornji Petrovci – del, Stanjevci – del, Peskovci – del), in sicer pri vseh kulturah: koruza v zrnju, silaža, buče, krompir, trajni nasadi, pšenica, rž, tritikala, oves, ječmen, vrtnine in vinogradi. Ocenjena stopnja poškodovanosti je znašala med 30 in 100 odstotkov.

»Pri pregledu višine škode na kmetijskih pridelkih ob podobnih ocenah škode v preteklih letih (suša 2022, pozeba 2023, neurja 2023, poplave 2023, pozeba 2024) menimo, da škoda na kmetijskih pridelkih v treh goričkih občinah, prizadetih po neurju s točo 3. junija 2025, ne bi presegla 0,3 promila prihodkov državnega proračuna, ki predstavlja prag za začetek ocenjevanja škode po naravni nesreči,« so za Vestnik pojasnili v Upravi RS za zaščito in reševanje. S tem so torej ocenili, da je začetek postopka ocenjevanja škode nepotreben.
Škode bi moralo biti za več kot 4,5 milijona evrov
Spomnimo, prve ocene Stanka Kapuna s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota so kazale, da je v občinah Hodoš, Šalovci in Gornji Petrovci poškodovanih približno 400 hektarjev površin. Skoraj 100-odstotno so bile poškodovane poljščine, kot so pšenica, ječmen, koruza, krompir, buče in trajni nasadi. Škodo je označil kot katastrofalno.

A če se nekoliko poigramo s številkami, bi tudi po najbolj "optimističnih" ocenah težko dosegli povprečni izpad vrednosti pridelka na hektarju, višji od 11.400 evrov – kar bi bilo potrebno, da bi skupna škoda presegla 4,56 milijona evrov oziroma 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2025.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se