Bogata čebelarska dediščina Prekmurja in Medžimurja zbrana v publikaciji
Publikacija je izšla v zbirki Lyndvamuseum in predstavlja pomemben prispevek k ozaveščanju o varovanja opraševalcev.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Letos je v knjižni zbirki Lyndvamuseum Galerije - Muzeja Lendava izšla publikacija z naslovom Trajnostno čebelarstvo v Prekmurju in Medžimurju. Publikacija je rezultat projekta BEE(A)WARE, ki se izvaja v programu Interreg Slovenija - Hrvaška.
Posebno pozornost namenja čebelarstvu v Prekmurju in Medžimurju, območjema, ki ju poleg geografske bližine povezujejo številne kulturne, zgodovinske in čebelarske značilnosti. Z raziskovanjem in dokumentiranjem teh vsebin se ohranjajo znanja, zgodbe in prakse, ki so se skozi generacije prenašale med čebelarji in so pomemben del lokalne dediščine.
Publikacijo so konec avgusta predstavili na lendavskem gradu, z njo pa so nadaljevali čebelarsko zgodbo, ki jo je Galerija - Muzej Lendava s podporo Občine Lendava v letu 2026 pomembno nadgradila. Ob mednarodnem dnevu muzejev je bila namreč na gradu odprta stalna razstava o trajnostnem čebelarstvu Prekmurja in Medžimurja, urejena pa sta bila tudi učni čebelnjak in parkovna površina na grajskem hribu.
Namen publikacije je, da v luči čebelarske preteklosti Prekmurja in Medžimurja nakaže pot k trajnostni prihodnosti. Publikacija si ne prizadeva predstaviti novih znanstvenih izsledkov na temeljih lastnega terenskega raziskovanja, temveč je njen cilj predvsem ta, da znanstvena besedila, ki so na to temo že nastala, z več zornih kotov približa zainteresiranim bralcem.
V knjigi je predstavljena zgodovina čebelarstva na zahodnopanonskem območju, izvemo lahko več o izvoru čebelarstva, o čebelarstvu v obdobju preseljevanja ljudstev, v srednjem in novem veku, eno od podpoglavij je posvečeno madžarskim čebelarskim knjigam, čebelarstvu v ljudski kulturi v 17. in 18. stoletju, izpostavljene so tudi zanimivosti čebelarstva 19. in 20. stoletja.
Zanimivi so statistični podatki iz leta 1895, po katerih je bilo na območju zgodovinske Zalske županije v 119.359 gospodarstvih skupaj 13.373 čebeljih družin. V publikaciji je opisan tudi razvoj gozdnega čebelarjenja, ki je na območju Zalske županije prevladoval do preloma 19. in 20. stoletja, dokler se ni začel razvoj infrastrukture, s tem pa je prišlo do krčenja gozdov.
V publikaciji najdemo tudi etnografski pregled čebeljih bivališč na območju ob reki Muri, izvemo pa lahko tudi več o opremi arhaičnih, kmečkih čebelnjakov, oskrbi čebeljih družin, pridobivanju in uporabi medu. V publikaciji so prav tako opisani ljudski običaji, povezani s čebelarstvom.
Po ljudskem verovanju je čebela posebno bitje svetega izvora: nekateri so menili, da je nastala iz solze ali srca Device Marije, drugi pa, da iz Kristusove krvi. Posebno poglavje je namenjeno tudi medičarstvu in uporabi medu v prekmurski in medžimurski ljudski prehrani, v publikaciji pa najdete celo recept za medenjake in medene rezine.
Od arhaičnega k sodobnemu
Projekt je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ta je podprl izdajo publikacije v slovenščini in hrvaščini, poskrbeli pa so še za madžarsko izdajo, tako da so izšli trije različni zvezki. Avtorja publikacije sta Zoltan Lendvai Kepe in Maria Kepene Bihar. Pri zbiranju podatkov in predmetov za stalno razstavo ter publikacijo sta dobila veliko arhivskih fotografij od lendavskih in medžimurskih čebelarjev.
Izpostaviti velja družino Šardi iz Medžimurja, ki hrani lepo zbirko predmetov in fotografij. Družina se s to dejavnostjo ukvarja že od začetka 20. stoletja pa vse do danes. Med razstavljenimi predmeti na razstavi so nekateri zelo arhaični, denimo točilo za med, ki je v celoti izdelano iz lesenih dog, stari koši in panji ter stiskalnica za vosek. Gre za zanimive predmete, ki se danes v takšni obliki ne uporabljajo več.
V sodobnem čebelarstvu je praktično vse izdelano iz nerjavečih materialov in uporabljajo se sodobni pripomočki. Del razstavljenih predmetov pa izvira še iz časov, ko so si čebelarji pripomočke izdelovali sami, zato ti predmeti resnično sodijo v ljudsko kulturo in etnološko dediščino. Fotografije predmetov so zbrane tudi v publikaciji.
Čebelarstvo je v 20. stoletju doživelo izredno velike spremembe. V vsega sto letih se je zgodil prehod z zelo arhaičnega, starinskega načina čebelarjenja na najsodobnejšega. Na širšem območju srednje Evrope v razvoju čebelarstva ni velikih razlik, na območju današnje Slovenije in slovenskega jezikovnega prostora pa ima čebelarstvo izjemno bogato dediščino.
Marija Terezija je v 70. letih 18. stoletja denimo prav Antona Janšo imenovala za vodjo prve čebelarske šole na svetu. Iz slovenskega kranjiča, majhnega ležečega panja, se je razvil tip panja, ki se danes pogosto uporablja v čebelnjakih. Odpira se z zadnje strani, torej ima vratca zadaj in ne zgoraj ali spredaj, kar je v sodobnih čebelnjakih zelo praktično.
Poudarek projekta je tudi na trajnosti. V tem vidiku trajnost pomeni to, da okolje po opravljanju neke dejavnosti ne sme biti v slabšem stanju, kot je bilo pred tem. To je pomembno v številnih gospodarskih dejavnostih in zelo pomembno je tudi v čebelarstvu. Čebelarstvo pa je trajnostno tudi zaradi uživanja medu.
Skozi zelo širok etnološki spekter sta avtorja skušala prikazati, kakšno vlogo so imeli v kmečki kulturi med, vosek in množica jedi in pijač iz medu ter kakšno vlogo je imel med pri zdravljenju.
Nova publikacija je tudi pomemben prispevek k ozaveščanju o varovanja opraševalcev, ki imajo ključno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in delovanju ekosistemov.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.