Move TV

© 2026 Podjetje za informiranje d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Ikona zaklenjenega članka
Čas branja 3 min.

Kolumna: Praznični blišč, za katerim zeva praznina


Jožica Lukač
21. 11. 2026, 19.11
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Prehitevamo čas, ko ta napoči, pa smo notranje prazni, saj nimamo več nobenih pričakovanj.

profimedia-0312626605.jpg
Profimedia
s

Smo v prvem tednu po lokalnih volitvah, zato so mediji polni novic o politiki, novih in starih županih, mestnih svetnikih. Nekateri so zadovoljni, drugi razočarani, nekaterim je vseeno. Brez dvoma pa veljajo preroške Cankarjeve besede »Narod si bo pisal sodbo sam.« Sodba je padla, posledice bomo videli čez čas. A kmalu se bo začel za mnoge najlepši čas v letu in v vsej evforiji bomo morda vsaj malo pozabili na tegobe realnega sveta, čeprav nas čaka še pomemben referendum, ponekod pa tudi nov krog županskih volitev.

Lokalne_volitve_0002.jpg
Zvonko Žekš
Sodba je padla, posledice bomo videli čez čas.

Čez dober teden dni bo prva adventna nedelja. Božične okraske se je v nekaterih trgovinah dalo kupiti že konec septembra, po prvem novembru pa imaš ob obisku trgovine občutek, da bo božič jutri. Prehitevamo čas, ko ta napoči, pa smo notranje prazni, saj nimamo več nobenih pričakovanj.

Rojena sem bila v začetku sedemdesetih let, v času socializma. Božič v naši nekdanji domovini ni bil državni praznik, ampak povsem običajen delovni dan. Mi smo ga doma vedno praznovali, jelko in jaslice smo postavili šele na božični večer. Zame je bil to dan neskončnega pričakovanja, saj me je zjutraj pod božičnim drevesom čakalo darilo – tople nogavice, rokavice, šal, kapa, barvice, plastelin, zvezek, pobarvanka, suho sadje ali kakšna sladkarija.

Božično drevo
Vanesa Jaušovec
Včasih smo božič praznovali nekoliko drugače.

Današnji otroci s tem najbrž ne bi bili zadovoljni, a to so bili drugačni časi, časi redukcije, točenja goriva izmenično na sode in lihe številke, čakanja v vrstah za pralni prašek. Pri nas je delovala le ena trgovska veriga, Potrošnik, konkurence ni bilo. Police v trgovinah niso bile založene kot danes, ni bilo izbire, običajno je bila le ena vrsta izdelka, tujih znamk skoraj ni bilo. Prave kave ni bilo mogoče dobiti, na voljo sta bila kavna nadomestka proja in divka, zato smo hodili v Avstrijo po alvorado. Kupovali smo tudi riž v plastičnih vedrih. Na meji so bile dolge čakalne vrste, cariniki so bili pri pregledu zelo striktni, veljale so številne omejitve glede uvoza, na primer na en potni list si lahko čez mejo peljal le kilogram kave v določenem obdobju.

bef22b49b198064985650cf4eedc412c.jpeg
Saso Bizjak
Prave kave ni bilo mogoče dobiti, na voljo sta bila kavna nadomestka proja in divka, zato smo hodili v Avstrijo po alvorado. Kupovali smo tudi riž v plastičnih vedrih.

Prebivalci v bližini meje so se znašli in si uredili maloobmejne prepustnice. Na ta način so lahko uvozili več, saj so enkrat prečkali mejo s potnim listom, drugič z maloobmejno prepustnico. Nakupovanje v Avstriji je takrat zame kot otroka pomenilo velik dogodek, saj so se mi ob izdelkih, ki sem jih videla na tamkajšnjih policah, kar svetile oči; banane, pomaranče, čokolade, igrače … Spomnim se, da sem vedno dobila paket žvečilnih, bili so okrogli, različnih barv, rdeči, rumeni, zeleni, modri, beli in oranžni. Doma sem si potem razporedila tako, da sem si vsak dan privoščila enega. Ne gre za to, da bi bili revni, imela sem vse, kar sem potrebovala, a nekega razkošja ni bilo, nekaterih stvari se pri nas sploh ni dalo dobiti.

Preberite še

Ko sem se s starši prvič v življenju skozi avstrijsko Radgono peljala v adventnem času, sem bila naravnost očarana; velika okrašena jelka na mestnem trgu, bliskajoče lučke na ulicah, hišah in oknih, girlande, božični bazar, vonj po cimetu in kuhanem vinu, božične pesmi. Kot bi prišla v raj. Avstrija se mi je zdela kot obljubljena dežela, kjer lahko dobiš vse, kar ti srce poželi. Želela sem si, da bi kaj takega bilo tudi pri nas.

os-beltinci, bazar, dobrodelni-bozicni-bazar
Boštjan Rous
Zahodne navade so sčasoma začele prodirati k nam: božične lučke, bazarji, praznovanja na prostem, božič je postal dela prost dan.

V letu, ko sem končevala srednjo šolo, se je Slovenija osamosvojila. Zahodne navade so začele prodirati k nam: božične lučke, bazarji, praznovanja na prostem, božič je postal dela prost dan. Na začetku smo bili vzneseni, potem pa je vse skupaj nekako začelo izgubljati sijaj. Božično pričakovanje so trgovci zaradi večjega zaslužka pomaknili v oktober. Kar tekmujejo med sabo, kdo bo prej postavil okrašeno jelko v izložbo. Decembra je toliko dogodkov, da brezglavo letamo z enega na drugega, nakupujemo darila, okraske ter ogromne količine hrane in pijače, kot da bi se pripravljali na vojno.

Ko pride božič, smo že vsega siti, utrujeni in naveličani. Božič za mnoge ne pomeni več veselega pričakovanja in miru v duši, ampak golo potrošništvo, bogato obdarovanje, tekmovanje v številu lučk okrog hiše, obložene mize in bučne zabave. A človek ne živi samo od kruha – to piše že v Svetem pismu. Potrebujemo še kaj več kot zunanji blišč. Na videz imamo vse, o čemer smo sanjali pred leti, hkrati pa smo notranje izpraznjeni in revni.

Božični okraski
Vanesa Jaušovec
Božič za mnoge ne pomeni več veselega pričakovanja in miru v duši, ampak golo potrošništvo, bogato obdarovanje, tekmovanje v številu lučk okrog hiše, obložene mize in bučne zabave.

Zato ne prehitevajmo, dajmo času čas. Pustimo jeseni, naj pokaže vse svoje barve in se mirno prevesi v zimo, potem pa z odprtim srcem vstopimo v veseli čas pričakovanja. Božič je vsako leto na isti datum. Praznujmo ga takrat, ko je temu čas.

Do takrat pa skušajmo užiti vse bolj redke sončne žarke in izkoristiti dolge hladne meglene večere za stvari in ljudi, ki jih imamo radi.

vestnik

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!

Naročite Vestnik Premium
Vestnik

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Podjetje za informiranje d.o.o.

Vse pravice pridržane.