V premislek: Kakšen svet si želite?
Če mislite, da je pravica do splava v Sloveniji itak že zagotovljena in se pri nas nimamo za kaj boriti, razmislite še enkrat.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Nič na tem svetu ni samoumevno. Tega se premalo zavedamo, vsake toliko pa nas različni dogodki opomnijo na to. Slovenci imamo srečo, da živimo v mirni, lepi državi, kjer vlada demokracija in ima vsak priložnost izraziti svojo voljo. Za zdaj.
Ker morda smo v teh dneh, ko divja nova vojna na Bližnjem vzhodu, spet začeli malo bolj zaskrbljeno gledati naprej. Mir je le še na papirju in zdi se, da smo z vsakim dnem in z vsako novo neumno potezo nekaterih voditeljev v večjem krču in stiski, da se nam krasni novi svet izmika in postaja samo še novi svet, ki je daleč od krasnega: svet, ki namesto pogovora izbira orožje, svet, ki osebne interese postavlja pred interese skupnosti.
Svet, v katerem si pot na vrh utirajo osebki z raznimi osebnostnimi motnjami, pri čemer jih podpira vse več raje, ki je namesto znanja in zdrave pameti izbrala populizem in navidezno udobje, ki ga prinaša umsko nenaprezanje. »Nikoli več vojne«, kot se glasi znana parola, se trenutno zdi kot posmeh.
Medtem ko se moški grejo vojaške igrice in rušijo svetovni mir, pa pametne ženske delajo konkretne stvari, pomembne za sleherno žensko na tem svetu. Govorim o pobudi My Voice, My Choice, za katero stoji Inštitut 8. marec oziroma skupina posameznikov, ki je po treh letih trdega dela ob vidni podpori državljanov Evrope uspela prepričati Evropsko komisijo, da zagotovi finančna sredstva za splav tistim ženskam, ki tega posega ne morejo opraviti v svoji državi. Podpora kampanji je v resnici pravi mali čudež, saj ni skrivnost, da je trenutna Evropska komisija precej konservativna.
Ljudje v naši državi so okoli te pobude razdeljeni in ni malo tistih, ki dnevno pljuvajo po iniciativi in glavnem obrazu Inštituta Niki Kovač. Ta gre najbolj v nos prav moškim, ki se jih tema ženskega telesa in odločanja o njem, če vprašate mene, sploh ne tiče. Ob tem pa žal niti ni malo žensk, ki delajo podobno.
Treba je razumeti, da stvar ni v tem, katera politika je bolj naklonjena tej pobudi, zato je politiziranje te teme najmanj napačno, da ne rečem drugega. Predstavljajte si samo, da je vaša hčerka, sestra, prijateljica v smrtni nevarnosti zaradi nosečnosti, zdravniki pa v imenu kdove česa ne želijo opraviti splava, ki bi ji rešil življenje.
Te ženske so primorane pomoč poiskati na črno ali celo v drugi državi, kar pa v veliko primerih pomeni nepopravljive telesne poškodbe ali smrt. Si res želite takšen svet za svoje najdražje? Ker takih primerov ni malo, tudi v nam bližnjih državah. In če mislite, da je pravica do splava v Sloveniji itak že zagotovljena in se pri nas nimamo za kaj boriti, razmislite še enkrat. Nič na tem svetu ni samoumevno. Tudi zato je pomembno, komu boste 22. marca dali glas.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
