Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V preteklih dneh sta pokrajino ob Muri pretresli dve tragediji, v katerih sta življenje povsem nepričakovano izgubili mladi osebi. Pred njima je bil še ves svet, veselje, sreča, pa tudi vse tegobe, ki nam jih vsakdan postavi na pot, a jih ne bosta doživeli. Usoda, če želite, je žal poskrbela, da so starši izgubili svoja sinova, vrstniki svoja prijatelja, družba pa čudoviti mladi osebi, ki sta brez dvoma pustili močan in neizbrisen pečat.

pixabay

Šele ko se krogotok življenja tako prekine ali ko nas doleti kakšna bolezen, vidimo, kako minljivi smo in kolikokrat odloča le nekaj trenutkov, da se vse skupaj konča. Se ob takšnih žalostnih dogodkih kdaj ustavimo in se vprašamo, ali je vredno, da se ves čas tako pehamo za vsem, da smo tako pohlepni, željni neke moči in vedno novih potrditev, če pa na koncu tako hitro odidemo in pustimo vse za seboj?

Družba nas bo namreč prej ali slej pozabila oziroma se navadila na to, da nas ni, v službi nas bodo zamenjali novi delavci, tudi domači, sorodniki in prijatelji se bodo morali hočeš nočeš naučiti živeti brez nas. Sliši se zelo plastično, brezčustveno in preveč poenostavljeno, a žal je največkrat tako. Kar koli storimo za družbo, kar koli ji damo in kakršen koli pečat pustimo, ostanejo na koncu dneva za nami le spomini na skupne trenutke.

Društvo Sonček

Seveda, povsem razumljivo in prav je imeti cilje, jih zasledovati, napredovati, biti uspešen v zasebnem in poklicnem življenju, a prepričana sem, da ne za vsako ceno in prek vseh. Včasih je pač treba stopiti korak nazaj, kdaj pa kdaj priznati, da nam ni uspelo, in preboleti tudi kakšen poraz. Vse to je del življenja, ki je ravno zaradi dobrih in slabih stvari tako bogato in lepo. Tudi zato težko razumem takšna in drugačna osebna in poklicna nagajanja, podtikanja, obrekovanja, predvsem pa kriminalna dejanja v imenu dosege ciljev, ki velikokrat uničijo življenje tudi drugim. Uživajmo torej raje v tem, kar smo in kar imamo, ker na koncu dneva imamo le eno življenje, odnosi, ki jih pri tem ustvarjamo, pa so tisti, ki štejejo.