V premislek: V bran jeziku
A ko se drugi potuhnejo, so k sreči tu humanisti in družboslovci, ki so se v javnem pismu zavzeli za slovenščino. Tako je bilo v zgodovini in tako je očitno še danes.
Naš narod je vedno bil na prepihu in vedno nas je skušal nekdo podjarmiti. Pred približno petstotimi leti je bil eden ključnih mejnikov za slovenski narod, ko so reformatorji začeli pisati knjige v slovenskem jeziku in nas je Primož Trubar nagovoril kot Slovence. Vladarji in države so se menjavali, mali narod pa je trmasto kljuboval sistemom in preživel do danes. Za Slovence na levi strani Mure so bili ključni dogodki pred dobrimi sto leti, ko je ta pokrajina po stoletjih madžarske krone končno postala del ozemlja, ki mu danes pravimo Slovenija, in dočakala združitev svojih prebivalcev z matičnim narodom, Slovenci. Takrat so bili spet ključni posamezniki, ki so znali odločno povedati, da tudi na tem ozemlju živijo Slovenci, zato je edino prav, da se združijo s svojimi.
Imeti svojo državo in vedeti, komu pripadaš, je neprecenljiva vrednota, ki se je večina premalo zaveda. Slovenci ne veljamo za preveč ponosen narod oziroma tega vsaj ne kažemo. Namesto tega raje marsikdaj pokleknemo in vrlo sprejmemo vse in vsakogar – z njihovimi zahtevami in navadami vred. Taka miselnost nas bo v svetu, ki postaja vse bolj pretočen, najverjetneje vse bolj tepla. Če si tako majhen, moraš namreč vložiti veliko več energije, da obstaneš in te drugi ne poteptajo.
V naši pokrajini že dobro leto spremljamo burlesko z elementi tragedije v našem osrednjem hramu kulture. Zdi se kot slab film, ki mu kar ni videti konca. Dogajanje v knjižnici je živ dokaz tega, kako lahko nesposobni posamezniki, ki se znajdejo na vplivnem položaju, zamajejo temelje nečesa tako jasnega, kot je to, da je uradni jezik v Sloveniji zunaj dvojezičnega območja zgolj slovenščina. Pri vsem tem pa je še bolj neverjetna brezbrižnost tistih, ki bi morali v primeru takšnih idej in kršitev udariti po mizi. Tako pa je eden od vrlih gospodov na pomembni zaupani mu funkciji znotraj knjižnice v nekem neformalnem pogovoru izjavil celo, da se res nima časa ukvarjati z neko knjižnico, ker ima dovolj dela v svojem zavodu.
V tej absurdni pobudi za izenačitev madžarščine s slovenščino je avtor med drugim navedel, da je razlog zanjo vse večja nestrpnost do drugih narodnosti. Edini, ki je v tej zadevi nestrpen, je avtor te pobude, in sicer do večinskega, slovenskega naroda. S tem ko želi v Murski Soboti postaviti madžarščino ne le ob bok, ampak celo nad slovenščino, krši pravice nas, Slovencev. Vpleteni in odgovorni so doslej molčali in nekateri molčijo še naprej. A ko se drugi potuhnejo, so k sreči tu humanisti in družboslovci, ki so se v javnem pismu zavzeli za slovenščino. Tako je bilo v zgodovini in tako je očitno še danes. Žogica pa je zdaj na strani odločevalcev. Kam bomo zavili, veliki voditelji?
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se