Vse več staršev dojenčke vozi na vodne aktivnosti, ki spodbujajo razvoj
Začnejo se lahko že v prvih mesecih po rojstvu, če je otrok zdrav, pristop umirjen in prilagojen.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Vodne aktivnosti za dojenčke so v zadnjih letih postale vse bolj priljubljen način spodbujanja razvoja otrok že od najzgodnejših mesecev življenja in hkrati kakovostnega skupnega preživljanja časa. Ne gre zgolj za igro v vodi, temveč za strokovno vodeno dejavnost. »Vodne aktivnosti v zgodnjem dojenčkovem obdobju so ob ustrezni in varni izvedbi lahko zelo koristne za otroka,« pravi pediatrinja Jasmina Ignjatović iz soboške bolnišnice in dodaja, da največje učinke zaznajo na področju sprostitve, senzorične stimulacije, podpore gibalnemu zorenju ter v krepitvi navezanosti med otrokom in staršem.
V Pomurju se vodne urice za dojenčke in malčke izvajajo v okviru zaščitene metode Banjanje, ki jo že deset let razvija in izvaja ekipa strokovno usposobljenih zdravstvenih, pedagoških in gibalnih strokovnjakov. Program se izvaja v Radencih in Biotermah Mala Nedelja, v Termah Banovci pa vodne urice vodi Petra Zonik, certificirana inštruktorica za razvojno gibalne aktivnosti za dojenčke, učiteljica integralnega dihanja in ustanoviteljica delavnic DIHalne GIBalnice. Poleg tega je opravila specializirano izobraževanje Aqua Feelings za plavanje dojenčkov, kar ji omogoča izvajanje tovrstnih vodnic uric.
Banjanje je celostni razvojni pristop za dojenčke in malčke v vodnem okolju. »Program zajema pravilno ravnanje z novorojenčkom v vodi, sprostitvene vaje za spanec, hranjenje in regulacijo, masažo ter gibalne vzorce za optimalen razvoj možganov in telesa, igro in povezovanje ter podporo staršem pri razumevanju otrokovega telesa, signalov in odzivov,« razlaga ekipa Banjanja, ki poudari še, da vadbe izvajajo strokovno usposobljeni zdravstveni delavci, manualni terapevti, pedagoški delavci in inštruktorji z dodatnim izobraževanjem za delo z dojenčki.
Voda kot naravno okolje
Tako ekipa Banjanja kot Zonikova poudarjata, da voda dojenčkom ponuja številne koristi. Spodbuja gibljivost, ravnotežje in koordinacijo, krepi mišični tonus, pozitivno vpliva na delovanje živčnega sistema ter pomaga pri čustveni regulaciji. »Voda ni le prostor za igro, temveč tudi naravno okolje za razvoj,« poudarja Petra Zonik in dodaja, da zgodnje vodne aktivnosti pomagajo tudi pri spanju, hranjenju in uravnavanju tonusa. Redna izpostavljenost vodi in temperaturnim razlikam prispeva tudi h krepitvi imunskega sistema, hkrati pa skupna aktivnost v vodi poglablja vez med staršem in otrokom ter gradi zaupanje.
»Fizični stik, kot je nežno dotikanje, zibanje ali božanje v vodi, dokazano aktivira parasimpatični živčni sistem dojenčka, kar vodi do takojšnjega pomirjanja in zmanjšanja stresa ter spodbuja občutek varnosti in zaupanja v odnosu s staršem. Kakovost čustvenega razvoja in odnosa med dojenčkom in starši je v zgodnjem obdobju predvsem odvisna od občutljivosti, odzivnosti in čustvene regulacije staršev med interakcijami, ne glede na vrsto aktivnosti,« pravi Ignjatovićeva in dodaja, da vodne aktivnosti kljub njihovim prednostim odsvetujejo ob akutni bolezni, povišani telesni temperaturi, prebavnih težavah, kožnih okužbah, nezaceljeni popkovni rani ali nestabilnem zdravstvenem stanju.
Pediatrinja dodaja, da sta previdnost in posvet s pediatrom potrebna pri prezgodaj rojenih otrocih, po cepljenju ali hospitalizaciji ter pri prisotnih zdravstvenih ali razvojnih odstopanjih. »Prav tako vodne aktivnosti ne preprečujejo razvojnih motenj in ne nadomeščajo naravnega gibanja na tleh ali strokovne obravnave, kadar je ta potrebna,« razloži pediatrinja in dodaja, da je njihova vloga podporna in dopolnilna.
Zgodnji začetek
Aktivnosti v vodi se lahko začnejo zelo zgodaj – že v prvih mesecih po rojstvu, če je otrok zdrav in če je pristop umirjen ter prilagojen. Programi Banjanja so zasnovani glede na starostne in razvojne značilnosti otrok. Pri dojenčkih, starih od enega do treh mesecev, se poudarek daje pestovanju, masaži, sprostitvenim vajam za živčni sistem, senzorični integraciji in globokemu stiku med staršem in otrokom. Med tretjim in šestim mesecem se uvajajo osnovni gibi, potopi, stimulacija refleksov in krepitev mišičnega sistema, kasneje pa vedno več igre, koordinacije, socializacije in spodbujanja možganskih povezav.
Za najmlajše, stare od enega do petih mesecev, potekajo aktivnosti Banjanja individualno v posebni kadi s čisto vodo. S petim mesecem se otroci vključujejo v skupinske vadbe »plavanja dojenčkov«, kasneje pa se programi nadaljujejo vse do predšolskega obdobja. Vadba je vedno prilagojena trenutnemu razvojnemu stanju otroka, ne zgolj njegovi starosti. »Napredek spremljamo skozi opazovanje gibalnih vzorcev, odzivov, regulacije in interakcije, pri čemer so starši aktivni udeleženci v procesu,« razlaga ekipa Banjanja.
Strah premagajo tudi starši
Pomemben del vodnih uric je tudi podpora staršem. »Velikokrat najprej odpravljamo strahove staršev,« pojasnjuje Petra Zonik. »Mnogi se sprašujejo, ali je potop varen, vendar je to za dojenčka povsem naraven proces, saj je devet mesecev preživel v maternici, obdan s plodovnico.«
Ob tem se pogosto zgodi, da starši v delavnicah premagajo tudi lasten strah pred vodo. Pri njej vodne urice potekajo v manjših skupinah, ki so prav tako zasnovane bolj ali manj na starost, število je omejeno na osem otrok, saj se le tako lahko posveti vsaki družini. Pri njenih uricah uporabljajo različne rekvizite, kot so plavalne plavutke, blazine in črvi. Ena izmed vaj je takšna, da se mamica z rokami opre na črva, obute ima plavutke, dojenčka pa ima na prsnem košu na njegovem trebuhu. Mamica pri tem plava hrbtno, dojenček pa jo opazuje ter krepi ravnotežje. »Ob vseh vajah ne pozabimo tudi na zabavo, zapojemo kakšno pesmico ali izštevanko,« nadaljuje Petra.
Poseben ritual
Da imajo vodne urice številne koristi, potrjuje tudi mamica Manja, ki se je s svojo hčerko Zarjo programu pridružila, ko je bila ta stara pet mesecev. Pravi, da je bila odločitev povsem naravna. »Želela sem ji ponuditi nekaj, kar bi ji pomagalo pri razvoju, hkrati pa bi nama omogočalo prijetno in sproščeno skupno aktivnost,« pove. Pri Zarji je opazila boljšo koordinacijo, večjo samozavest v vodi, sproščeno spanje po vadbi ter hitrejši napredek pri motoričnem razvoju, kot sta pivotiranje in kobacanje. Vodne urice so zanju postale tudi poseben ritual. »Zdi se mi, da sva se zaradi teh trenutkov še bolj povezali, saj sva v vodi ves čas v tesnem stiku,« dodaja Manja.
Iz ekipe Banjanja ter Petra Zonik poudarjajo, da se vse več staršev za vključitev odloča zelo zgodaj, pogosto že takoj po rojstvu, saj zgodnji začetek prinaša največ koristi. Pri ekipi Banjanja pa še opažajo, da družine, ki se vključijo zgodaj, pogosto vadbo nadaljujejo vse do predšolskega obdobja.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
