Država tudi pomurskim občinam zaradi volilnih enot grozi z ustavnim sodiščem
Občine imajo do jeseni čas za ureditev neskladnih odlokov o volilnih enotah. Obeta se bitka s časom in nevarnost zapletov pri prihodnjih lokalnih volitvah.
Ministrstvo za javno upravo ugotavlja, da kljub več opozorilom, strokovni pomoči, tudi na posvetu v Dobrovniku, in večkratnemu podaljševanju rokov dvajset slovenskih občin še zmeraj krši ustavno načelo splošne in enake volilne pravice. Volilne enote namreč ohranjajo takšne, da glasovi volivcev nimajo enake teže oziroma se en občinski svetnik ne izvoli na približno enako število volivcev v občini.
Od trinajstih jih še pet ni opravilo "domače naloge"
Spomnimo, da je ministrstvo v predlanski analizi identificiralo 65 občin, kjer odstopanja med volilnimi enotami presegajo dopustno mejo desetih odstotkov, in jih pozvalo k odpravi nepravilnosti do junija 2024.
Med njimi je bilo 13 pomurskih občin – Apače, Beltinci, Cankova, Dobrovnik, Gornja Radgona, Grad, Kuzma, Ljutomer, Murska Sobota, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci in Veržej. Od navedenih po informacijah ministrstva za javno upravo, kjer so naštete sicer nekatere, ki so odloke v vmesnem času že popravile, med drugimi tudi Občina Grad, pa občine Cankova, Dobrovnik, Kuzma in Šalovci, domače naloge še niso niso opravile.
Pristopi različni
Konec prejšnjega meseca so potrebno uredili v soboškem mestnem svetu, v začetku julija pa še v Občini Veržej. V tej mali občini so neskladnost z ustavnim načelom odpravili celo z zmanjšanjem števila članov občinskega sveta. Po lokalnih volitvah prihodnje leto bo tako v veržejskem občinskem svetu sedem namesto devet svetnikov. Imeli so torej bistveno več poguma kot v Kuzmi, kjer več poskusov odprave neskladnosti volilnih enot z zmanjšanjem števila članov občinskega sveta za enega ni bilo uspešnih.
Treba je dodati, da je večina občin, ki so neskladnost odpravile, problematiko rešila z bolj ali manj zahtevnim spreminjanjem mej oziroma območij volilnih enot ali s prerazporeditvijo števila svetnikov, ki se v posamezni volilni enoti izvolijo. Zmanjšanje števila občinskih svetnikov je namreč politično najbolj zahtevna rešitev.
Radenski župan Roman Leljak je denimo sprva napovedoval celo uvedbo večinskega volilnega sistema, a se na koncu strinjal s preprostimi kozmetičnimi popravki volilnih enot.
Čas se izteka
Kaj bo sedaj storilo resorno ministrstvo z »neposlušnimi« občinami, ki ohranjajo ustavno sporne volilne enote? Na ministrstvu so več kot očitno reševanje problematike v tem mandatu vzeli resno, a moči za neposredno poseganje v delovanje lokalne samouprave nimajo. Imajo pa druge vzvode. Vladi bodo tako predlagali, da občinam za odpravo neskladnih volilnih enot zastavi nov rok – 5. september. Po tem roku pa naj vlada za neustrezne odloke posameznih občin vloži pobudo za presojo na ustavno sodišče. V tem primeru bi ustavno sodišče skoraj gotovo razveljavilo sporne občinske odloke. Tako je denimo v preteklosti storilo za odloke o volilnih enotah v občinah Dobrovnik, Lendava in Sveti Jurij ob Ščavnici.
Se pa tu pojavlja upravičen dvom, ali bi bili postopki dokončani do konca leta. Da bi ustavno sodišče v poplavi morebitnih ustavnih presoj in ob drugih zadevah v odločanju pravočasno razveljavilo sporne odloke, občinski sveti pa nato po hitrem postopku sprejeli nove odloke oziroma v nekaterih primerih morda celo spremembe statutov. V skladu z Beneško komisijo se namreč v letu, ko potekajo volitve, volilna pravila naj ne bi spreminjala.
Še najbolj problematičen scenarij pa bi bil, da do sprememb spornih volilnih enot sploh ne pride.Prihodnje lokalne volitve bi tako lahko zaradi neustavnih odlokov izpodbijali posamezniki, ki bodo nezadovoljni z volilnimi izidi.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
