Nataša Juhnov

Posledice visokih temperatur opažajo tudi v Splošni bolnišnici Murska Sobota (SBMS), kjer v urgentnem centru dnevno obravnavajo približno 200 bolnikov.

· Vročina

Tako vročih dni bo vse več, država pa še nima rešitve

Kot pojasnjujejo v bolnišnici, se je v času vročinskega vala bistveno povečal obisk urgentnega centra, čeprav skupno število obravnav ostaja primerljivo z običajnim poletnim obdobjem. Doslej je največ bolnikov pomoč poiskalo zaradi poslabšanja kroničnih bolezni, kot so srčno-žilna, pljučna, nevrološka in ledvična obolenja. Visoke temperature pogosto povzročijo tudi hudo dehidracijo, porušeno ravnovesje elektrolitov v telesu in toplotno izčrpanost.

Jure Kljajić

Doslej so zaradi posledic visokih temperatur najpogosteje obravnavali starejše od 65 let, kronične bolnike ter delavce na prostem. Med posebej ranljivimi so tudi dojenčki in majhni otroci, poudarjajo.

Slovenija

V Lendavi zaradi hude vročine polivali ceste

Pri starejših je tveganje večje predvsem zato, ker pogosto ne občutijo žeje tako izrazito kot mlajši, njihovo telo pa se tudi težje ohlaja. Zaradi tega lahko hitro pride do dehidracije in drugih zdravstvenih zapletov. Visoke temperature dodatno obremenijo tudi kronične bolnike, zlasti srčne in sladkorne bolnike, pa tudi tiste, ki jemljejo določena zdravila za uravnavanje krvnega tlaka ali odvajanje vode iz telesa, pojasnjujejo.

Po pomoč starejši in delavci na prostem

V urgentnem centru pogosto obravnavajo tudi sicer zdrave posameznike, ki se pregrejejo med delom ali športno aktivnostjo. Med najbolj izpostavljenimi so gradbeni delavci, kmetje, krovci in rekreativni športniki, ki so dlje časa izpostavljeni soncu in visokim temperaturam.

Jan Balaško

Posebna previdnost je potrebna tudi pri najmlajših. Otroci do četrtega leta se pregrejejo bistveno hitreje kot odrasli, saj njihov sistem za uravnavanje telesne temperature še ni povsem razvit. V bolnišnici ob tem opozarjajo na eno najnevarnejših dejanj v poletnih mesecih – puščanje otrok v parkiranih vozilih. Temperatura v avtomobilu lahko že po nekaj minutah doseže smrtno nevarne vrednosti.

· Nasveti strokovnjakov

NIJZ: Vročina je lahko smrtonosna, grozita dehidracija in vročinska kap

Posledice vročinskega vala se kažejo tudi v večji obremenjenosti bolnišničnih oddelkov. Poleg urgentnega centra so bolj obremenjeni interni, pljučni in infekcijski oddelek ter obe enoti intenzivne terapije. Trenutno je v bolnišnici zasedenih 279 postelj, kar je približno sedem odstotkov več kot običajno v tem obdobju leta.

Pijte veliko vode, tudi če niste žejni

V SBMS ob tem poudarjajo, da lahko številne zdravstvene težave preprečimo s preprostimi ukrepi. Odrasli naj v vročih dneh spijejo od dva do tri litre tekočine, tudi če niso žejni. Najbolj priporočljivi so voda, nesladkani čaji in napitki z elektroliti, medtem ko se je alkoholu in pijačam z veliko kofeina bolje izogniti.

Prav tako svetujejo, da se med 10. in 17. uro čim manj zadržujemo na neposrednem soncu, nosimo lahka in svetla oblačila ter poskrbimo za hlajenje telesa in prostorov. Fizična opravila in športne aktivnosti je priporočljivo prestaviti na zgodnje jutranje ali večerne ure.

Jure Kljajić

Posebno pozornost pa velja nameniti starejšim, bolnim in drugim ranljivim osebam. Že kratek telefonski klic ali obisk lahko v času vročinskega vala pomembno prispeva k njihovi varnosti. Kot opozarjajo v bolnišnici, ostaja preventiva najboljša zaščita pred zdravstvenimi zapleti, ki jih prinašajo vse pogostejši vročinski ekstremi.