Anton Horvat

Konec marca sta zakonca Štefanija in Jožef Kokol iz Beltinec obhajala 60-letnico skupnega življenja. Poročila sta se januarja 1965 v Beltincih. Jožef se je rodil kot prvi otrok v družini leta 1938 v Melincih. Sedem let mlajša Štefka, kot jo kličejo, pa je bila osmi otrok v družini Srebernjak, ki je živela v Hrušici pod Gorjanci na Dolenjskem.

Jožef je bil nadarjen učenec, končal je gimnazijo, se vpisal na pravno fakulteto, vendar ga starši niso mogli šolati, zato se je moral vrniti domov ter sam poprijeti za delo. Odšel je na delo v Zagreb. Štefka je bila prav tako pridna in je z odliko končala šiviljsko šolo, bila je dobra atletinja. Tudi ona je morala zaradi revščine in številne družine zapustiti dom, v Zagrebu jo je pri sebi sprejela teta Rezka. V Zagrebu sta se bodoča zakonca tudi spoznala, nakar sta se preselila v Melince. Zaposlila sta se v tovarni Mura, Jožef kot likalec pri strojnem likanju, Štefka kot šivilja. Sad njune ljubezni sta hčerki Tatjana in Silva, rod se je povečal za štiri vnuke in štiri pravnuke. Leta 1976 so se preselili v Beltince, kjer so si zgradili nov dom. Jožef je bil dober pevec in je s svojim tenorjem izstopal med pevci KUD Beltinci in v cerkvenem pevskem zboru župnije Beltinci, kjer je večkrat zamenjal vodjo Andreja Marošo. Mnogi znajo povedati, da so bile maše, ko je kot solist na koru zapel Jožef, zelo doživete, posebno v velikonočnem času, ko je pri pasijonu imel vlogo solista. Štefka je rada šivala obleke domačinkam, in to brez kroja, sešila pa je tudi poročni obleki obema hčerkama.

Pri maši v župnijski cerkvi v Beltincih, kjer sta proslavila svoj zakonski jubilej, se jima je župnik Boris Kučko zahvalil za plemenita dejanja, na koru pa so jima ubrano zapeli številni cerkveni pevci, kar je bisernoporočenca zelo ganilo, oba sta namreč želela skromno proslaviti častitljiv jubilej.