Vanesa Jaušovec

Na naše uredništvo se je obrnila bralka in opozorila na težave pri dostopanju oseb na invalidskih vozičkih do nekaterih prostorov Zdravstvenega doma (ZD) Gornja Radgona. Gre za prostore v neposredni bližini gornjeradgonske veterinarske postaje, ki jih je ZD najel zaradi prostorske stiske. Kot je povedala bralka, ima glavni vhod v stavbo stopnice, zato oseba na invalidskem vozičku ne more vstopiti v stavbo sama, brez pomoči, ampak jo mora nekdo nesti.

V ZD Gornja Radgona so v odgovorih na naša vprašanja najprej pojasnili, da so v prvo nadstropje te stavbe preselili patronažno službo, v pritličju pa delujejo psihiatrična ambulanta, klinični psiholog in logoped. V čakalnico teh ambulant pridejo pacienti skozi glavni vhod z nekaj zunanjimi stopnicami. »Trditev, da je invalidsko osebo treba nesti v to stavbo, ne drži. Zaradi preozkih stopnic pri vhodu nismo montirali klančine, temveč smo za dostop oseb z invalidskim vozičkom poskrbeli s posebno napravo, tako imenovano stopniščno invalidsko gosenico. Naprava je spravljena v pritličnih prostorih in zmeraj dostopna. Vsi zaposleni so bili tudi poučeni o ravnanju s to napravo. Prav tako smo v teh prostorih zagotovili dodatne sanitarije za osebe z invalidskimi vozički,« so zavrnili očitke o diskriminaciji gibalno oviranih ljudi.

Arhiv ZD Gornja Radgona

Novice

ZD Gornja Radgona: Forjaniču že prva občina prižgala rdečo luč

(Ne)dostopnost občinske zgradbe

Področje dostopnosti grajenega okolja za invalide pri nas med drugim ureja zakon o izenačevanju možnosti invalidov, ki v 9. členu prepoveduje diskriminacijo zaradi invalidnosti pri dostopnosti objektov v javni rabi. Zakon, sprejet leta 2010, je določil tudi 15-letni rok, v katerem je treba  obstoječe objekte v javni rabi prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire za ljudi z invalidnostmi. Kot smo že pisali, se zakonski  rok izteče letos decembra in postavlja se vprašanje, kako bodo določila tega zakona v javnih objektih izpolnjena.

Vanesa Jaušovec

Kar nekaj prilagoditev bi bilo potrebnih tudi v stavbi, ki si jo delita gornjeradgonska občina in upravna enota. Objekt namreč nima zagotovljenega dostopa do višjih nadstropij za osebe na invalidskih vozičkih. Na občini so nam v zvezi s tem odgovorili, da je zagotovljen vhod v objekt s klančino, niso pa ustrezno opremljena vhodna vrata, ki bi se morala odpirati na senzor. »Ta ukrep prilagoditve vhodnih vrat bo lahko dokončno izveden v naslednjem proračunskem letu. Tako so sedaj že več let invalidom dostopni pritlični prostori objekta občinske stavbe, ki omogočajo nemoteno celostno obravnavo vsem gibalno oviranim osebam kakor tudi drugim strankam, če želijo. V veliki sejni sobi občine in sprejemni pisarni upravne enote lahko stranke s pomočjo zaposlenih v stavbi uredijo vse zadeve iz delovnega področja upravne enote in občine, pa tudi komunalnega podjetja. Občina sicer razmišlja o možni vgradnji dvigala, vendar je to tehnično precej zahtevno zaradi arhitekture stavbe, omejitve pa izhajajo tudi iz varstvenega režima zaščitene arhitekturne dediščine. Seveda pa je vse skupaj povezano s finančnimi sredstvi.«

Marina Vrbnjak

Ministrstvo za javno upravo ima po njihovih navedbah v okviru načrta razvojnih programov za ureditev dostopov za gibalno ovirane v stavbah Republike Slovenije v letu 2025 na voljo 800.000 evrov in v letu 2026 2.300.000 evrov, vendar ta denar naj ne bi bil dostopen občinam oziroma stavbam, ki so v souporabi občin in upravnih enot.