Vanesa Jaušovec

Zdravstveni dom Gornja Radgona po kadrovskem kaosu in političnih preigravanjih glede imenovanja novega vodstva na desnem bregu reke Mure ostaja vroča tema. Radenski župan Roman Leljak, ki je imel že lani veliko za povedati glede poslovanja zdravstvenega doma, je pred dnevi, kot smo že poročali, sklical tiskovno konferenco s pomenljivim naslovom Problematika Zdravstveni dom Gornja Radgona.

V sejni sobi radenske občine, ki je druga največja ustanoviteljica zdravstvenega zavoda, je opozoril na domnevno netransparentno poslovanje doma, neizvajanje javnih naročil in izvedbo investicij brez podlage v finančnem načrtu in brez soglasij vseh štirih občin ustanoviteljic.

Politika

Roman Leljak ponovno udaril po gornjeradgonskem zdravstvenem domu z očitki o "totalno netransparentnem poslovanju"

Rok Šavel

V ospredju zakonitost in transparentnost ali presežek?

Pri tem je ponovno spomnil na sporno sofinanciranje ultrazvoka s strani občin, čeprav je zavod tega kupil že leto pred tem, in s prstom pokazal na gornjeradgonsko občino, ki vodi vse postopke v zvezi z investicijami, čeprav bi to po njegovem moral zavod storiti sam. »Za vse investicije pa je zmeraj izbrano podjetje v lasti gospoda Pintariča. Zadnjih sedem let, odkar sem župan, še nikoli ni drugo podjetje delalo tam,« je ob tem navrgel Leljak. Pri tem je ciljal na podjetje GDO iz Gornje Radgone. Kritičen je bil tudi do predlaganih investicij vodstva zavoda in pri tem dejal, da so te pravzaprav že v fazi izvedbe, in to brez potrditve vseh občin.

Ravno tako ni mogel mimo dogajanja okoli kadrovanja na vrh zavoda, kjer po njegovih navedbah kandidat za direktorja Miran Forjanič, ki ga, kot je zatrdil, osebno sploh ne pozna, ni dobil soglasja Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, ker da je imela občina zagotovilo takratnega vodstva zdravstvenega doma za izvedbo zobne ordinacije v kraju. Z aktualno vršilko dolžnosti sicer, kot nam je dejal, nima težav, a meni, da mora zdravstveni dom postaviti na zdrave temelje zakonitega poslovanja. Ob tem si želi, da bi zavod čim prej dobil direktorja s polnim mandatom in »začel res služiti svojemu namenu«.

Vanesa Jaušovec

Napovedal je še, da v prihodnje več ne bo podpisoval dogovorov, ki bodo narejeni šele po pričetku investicij in za takšne investicije, ki ne bodo imele podlage v finančnem načrtu ter ne bodo predhodno potrjene s strani sveta zavoda. Je pa izrazil veselje, da bo vendarle izvedena zunanja revizija poslovanja zdravstvenega doma, čeprav ne za štiriletno obdobje, kot je predlagal sam, kar je nato svet zavoda tudi potrdil, ampak le za minuli dve leti.

Leljakovo nezadovoljstvo je pravzaprav moč ovrednotiti s številkami. Vse se zmeraj začne in konča pri denarju. Kumulativni presežek prihodkov nad odhodki gornjeradgonskega zdravstvenega doma je namreč konec lanskega leta znašal več kot 1,7 milijona evrov, ki jih zavod namerava nameniti za investicijska vlaganja, med katerimi pa ni mogoče najti ene od velikih želja radenske občine. To je vzpostavitev zdravstvene postaje Radenci, za katero bo občina sama, kot je tudi dejal župan na tiskovni konferenci, namenila 300 tisoč evrov.

Sprejeti svoj del odgovornosti

Vršilka dolžnosti direktorice Marija Zrim županove očitke zavrača. Priznava, da pravilnika o javnem naročanju res nimajo, a da se vse investicije izvajajo v skladu z zakonom o javnem naročanju, po dogovoru z ustanoviteljicami pa večje investicije peljejo s pomočjo občin, ki imajo potrebno logistiko in izkušnje za transparentno in učinkovito izvedbo postopkov.

Vanesa Jaušovec

Tako je tudi v primeru projekta gradnje laboratorija, ki ga vodi Občina Gornja Radgona. Glede finančnega načrta Zrimova pojasni, da je ta zadnji dve leti blokiran ravno s strani radenske občine kot edine ustanoviteljice, nekatere investicije pa so zaradi nemotenega opravljanja zdravstvene dejavnosti bili pač primorani kljub temu izvesti. Ravno tako je bil že na mizi predlog porazdelitve presežka, s katerim se samo radenska občina ni strinjala.

Radenska občina je bila leta 2022 po njenih besedah prav tako edina proti projektu, zaradi katerega, če bi ga takrat izvedli, danes ne bi bili v prostorski stiski, v kakršni so. »V zavodu se zavedamo svoje odgovornosti in osebno težim k transparentnemu poslovanju v sodelovanju s svetom zavoda in občinami ustanoviteljicami,« poudarja vršilka dolžnosti, ki pa dodaja, da mora svoj del odgovornosti sprejeti tudi radenska občina, ki ima svojega predstavnika v svetu zavoda in ves čas, tako ali drugače, kroji poslovanje ter upravljanje zdravstvenega zavoda.

Nataša Juhnov

Zrimova ob tem spomni, da sosednji ljutomerski zdravstveni dom razpolaga z okoli trimilijonskim presežkom, ki ga ravno tako v skladu z ustanovnimi odloki namenja za izvajanje in razvoj dejavnosti, pa to njegovih ustanoviteljic ne moti.

S pritiski ne popuščajo

Le dan po tiskovni konferenci, je z novim manevrom presenetila (ali pa tudi ne) radenska predstavnica v svetu javnega zdravstvenega zavoda. Simona Himelrajh, sicer direktorica radenske občinske uprave, je namreč podala predlog za sklic izredne seje sveta zavoda, na kateri bi analizirali finančno stanje in razloge za negativno poslovanje zavoda v minulih dveh letih, vodstvu naložili pripravo sanacijskega načrta in določili roke za izvedbo ukrepov ter opredelili možne sankcije za vodstvo, če se sanacijski ukrepi ne izvedejo ali poslovanje ne izboljša. Med navedenimi sankcijami je tudi razrešitev direktorja.
Vršilki dolžnosti direktorja Mariji Zrim bi tako radenska občina manj kot mesec dni po prevzemu funkcije že postavljala ultimate, in to kljub temu da so ji že na prejšnji seji sveta zavoda naložili pripravo sanacijskega načrta in sklenili, da se bo izvedla zunanja revizija.

Vanesa Jaušovec