© 2025 Podjetje za informiranje d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 4 min.

Nasilje v zdravstvenih ustanovah: Zaradi agresije in napadov na pomoč tudi policija


Ines Baler
6. 8. 2025, 06.00
Posodobljeno
07:19
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

V pomurskih zdravstvenih ustanovah zaznavajo porast verbalnega nasilja, občasno prihaja tudi do fizičnih napadov.

52ec680295337ac69d668f2e2527a813.jpeg
Nataša Juhnov
Z neprimernim vedenjem se soočajo tudi v ZD Murska Sobota in Lendava.

Zdravniška zbornica Slovenije je pri večjih zdravstvenih ustanovah po Sloveniji zbirala podatke o nasilnih dogodkih v zadnjih treh letih. Menijo, da je statistika zaskrbljujoča, saj primeri fizičnega in verbalnega nasilja nad zdravstvenimi delavci naraščajo. Po nedavnem dogodku v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica, ko je pacient vpil na zaposlene in jih žalil, so zapisali, da se soočajo z nevarnim in vse pogostejšim trendom, ki resno ogroža varno in kakovostno izvajanje zdravstvenih storitev.

Ministrstvo za pravosodje so pozvali, naj izpolni obljubo iz lanskega oktobra, ko so jim povedali, da pripravljajo predlog sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika in ga spremenijo na način, da bo učinkovito zaščitil vse, ki se pri opravljanju dela soočajo z nasiljem.

Preučili naj bi možnost splošnejše opredelitve novega kaznivega dejanja ali dopolnitve katerega od obstoječih, da bi bile vključene vse poklicne skupine, pri katerih lahko ob stikih z ljudmi prihaja do napadov. »Od takrat je minilo že skoraj deset mesecev, nasilnih incidentov v zdravstvu pa je vsak dan več. Takšno stanje je nevzdržno, zdravstveni delavci potrebujejo učinkovito zaščito zdaj, ne nekoč v prihodnosti,« tako zbornica.

43149fd07e570cce51324012a40f1f45.jpeg
Nataša Juhnov
V urgentnem centru so letos obravnavali štiri nasilne paciente, posredovati je morala tudi policija.

Največ verbalnega nasilja



V luči tega smo preverili, kako je z nasilnimi dogodki v zdravstvenih ustanovah v Pomurju. Zdravniška zbornica je za Splošno bolnišnico Murska Sobota navedla, da po posameznih oddelkih najpogosteje zaznavajo verbalno nasilje nad zaposlenimi, ki ga v večini primerov uspešno rešujejo z mirnim pristopom in ustrezno komunikacijo. V letošnjem letu so v urgentnem centru štirikrat obravnavali paciente, ki so postali nasilni.

Na naše dodatno poizvedovanje so v regijski bolnišnici odgovorili, da je v teh primerih bilo prisotno verbalno ter fizično nasilje, pri katerem je morala posredovati policija. »Vsi pacienti so bili pod vplivom prepovedanih substanc oziroma alkohola in so imeli halucinacije. V večini primerov gre za prisilne hospitalizacije, ko je ob ugotovljenih poslabšanjih psihičnih stanj bolnikov potrebna nujna hospitalizacija v psihiatrični ustanovi,« so dodali. Ker zaradi bolezni bolniki pri postopku premeščanja ne sodelujejo, je ob zdravstvenih delavcih aktivirana tudi policija, ki spremlja prevoz.

simbolična, policija, 113, našitek, rbznačka, emblem, ministrstvo-za-notranje-zadeve
Jure Kljajić
Policija je posredovala, ko je bilo prisotno verbalno ter fizično nasilje.

Sicer pa tudi v Splošni bolnišnici Murska Sobota zaznavajo porast nasilnih dogodkov, predvsem verbalnega nasilja nad zdravstvenimi delavci. Rešujejo ga z umirjeno komunikacijo. »Nasilje nad zdravstvenimi delavci je vse pogostejši problem, ki ima več vzrokov, pogosto povezanih z nezadovoljstvom, stresom in slabim razumevanjem situacije,« pravijo.

Kot najpogostejše vzroke za nastanek nasilja so navedli prenatrpane čakalnice, krizne, čustveno zahtevne situacije bolnikov in svojcev, strah pred izidom, boleznijo ali smrtjo, nekateri pacienti imajo duševne bolezni ali so pod vplivom alkohola ali drugih substanc, do jeze ter obtoževanja zdravstvenega in negovalnega osebja pa privedejo tudi nerealna pričakovanja.

Tipka za paniko



Nasilnemu vedenju uporabnikov zdravstvenih storitev in svojcev so občasno priča tudi v Zdravstvenem domu (ZD) Gornja Radgona. Vršilka dolžnosti direktorice Marija Zrim je pojasnila, da so verbalne grožnje in sovražni govor pogosto prisotni na mesečni ravni. V lanskem letu so zabeležili tudi dva primera nasilnih dogodkov nad reševalci in osebjem v dežurstvu.

zdravstveni-dom, gornja-ragona
Vanesa Jaušovec
»Število dogodkov narašča, priča smo predvsem sovražnemu govoru, vzrokov pa je več,« tako Marija Zrim.

»Število dogodkov narašča, priča smo predvsem sovražnemu govoru, vzrokov pa je več. Predvsem epidemija je naredila mnogo slabega, ko smo veliko postopkov reševali prek elektronske pošte, sedaj pa prehod na navadno obliko dela uporabnikom povzroča stres. Predvsem pri bolniških staležih in čakanju eskalira nestrpnost, saj so navajeni z enim klikom urediti zadeve, ki v praksi niso preverljive,« je razložila. Prav tako meni, da imajo ljudje vse manj časa, zdravstveni sistem pa jemljejo kot samoumeven.

»Na upravni enoti in Fursu je vedno prisoten varnostnik in se nič ne zgodi mimo njega, zdravstvo tega zaenkrat še nima, čeprav delamo z ranljivimi skupinami in smo vse bolj podvrženi nasilnim dogodkom. Res pa je, da uporabniki pogosto poznajo zgolj svoje pravice, dolžnosti pa ne,« je sklenila. V domu imajo sicer navodila, kako ukrepati v nasilnih primerih. Najprej se poslužujejo deeskalacijskih tehnik, imajo tudi tipko za paniko v dežurni ambulanti, ki aktivira interventa iz lokalnega okolja, ki se mora v najkrajšem možnem času odzvati na klic, velikokrat pa je potreben tudi klic na policijo.

zdravstveni-dom-ljutomer
Vanesa Jaušovec
»Največkrat so verbalni napadi izraz nekega nezadovoljstva nad morebitnim čakanjem ali izsiljevanja pacientov po nekih napotilih na preglede, bolniških staležih ... Ker se zdravnik odloča v skladu s svojimi navodili in protokoli, to komu ni po volji in izrazi svoje nezadovoljstvo,« pravi Boštjan Pihlar.

Direktor ZD Ljutomer Boštjan Pihlar prav tako navaja, da v zadnjem času ugotavljajo več verbalnih napadov na zdravstvene delavce, fizičnih napadov oziroma izgredov pa ne beležijo. »Največkrat so verbalni napadi izraz nekega nezadovoljstva nad morebitnim čakanjem ali izsiljevanja pacientov po nekih napotilih na preglede, bolniških staležih ... Ker se zdravnik odloča v skladu s svojimi navodili in protokoli, to komu ni po volji in izrazi svoje nezadovoljstvo.«

S komunikacijskimi veščinami

V ljutomerskem zdravstvenem domu nezadovoljstvo uporabnikov obvladujejo s profesionalnim pristopom in prijaznostjo, ki je po mnenju direktorja najbolj učinkovito orožje za spopadanje s takimi sogovorniki. »Veliko delamo na komunikacijskih veščinah tudi sami, se izobražujemo v tej smeri, obenem imamo protokole obnašanja tudi v takih situacijah,« je pristavil.

f386196f3e8253bd62bc1df81266c3fb.jpeg
Nataša Juhnov
V letošnjem letu so v urgentnem centru soboške bolnišnice štirikrat obravnavali paciente, ki so postali nasilni.

Z neprimernim vedenjem posameznikov se občasno srečujejo tudi v Zdravstvenem domu Murska Sobota. »Fizični incidenti so izjemno redki, povečanja števila tovrstnih dogodkov v zadnjih letih ne zaznavamo,« so nam odgovorili in dodali, da večino situacij rešijo z mirno komunikacijo. Prizadevajo si za spoštljivo, varno in vključujoče okolje za paciente in zaposlene. 

Vršilka dolžnosti direktorice ZD Lendava Mojca Rožman Nagy je pritrdila, da tudi sami zaznavajo nasilno vedenje pacientov nad zdravstvenimi delavci. Gre predvsem za verbalno nasilje, ki se je povečala po epidemiji koronavirusa. »Paciente skušamo umiriti sami s strpnim dialogom. Če pa zdravstveni delavec presodi, da ni kos situaciji oziroma je ogrožen, se lahko posluži tako imenovane tipke za paniko ali pokliče policijo,« je povedala in dodala, da je policija pri njih zaradi agresivnega pacienta že nekajkrat intervenirala. 


© 2025 Podjetje za informiranje d.o.o.

Vse pravice pridržane.