vestnik.si

Interventni zakon, ki razdvaja slovensko politiko, je odprl tudi jasen razkorak mnenj med poslanci, ki so si stolček v Državnem zboru zagotovili v pomurskih okrajih. Medtem ko Boris Mijič poudarja koristi za ljudi, gospodarstvo in razvoj regije, Matej Grah in Damijan Bezjak Zrim svarita pred slabšimi javnimi storitvami, večjo neenakostjo in tveganji za prihodnost Pomurja.

Zdravje v občini

Bolniška odsotnost najvišja v Šalovcih, 50 dni na leto, najnižja na Hodošu

V ločenem prispevku smo poročali, kako na predlagani interventni zakon za razvoj Slovenije gledajo pomurski sindikati, obenem pa so svoja stališča za Vestnik pojasnili tudi trije poslanci Državnega zbora.

Mijič razume kritike

Izmed poslancev, ki so bili izvoljeni v pomurskih volilnih okrajih, je podporo zakonu izrazil zgolj Boris Mijič (Resnica). Izpostavil je predvsem dejstvo, da so interventni ukrepi vedno usmerjeni v zaščito ljudi in njihovega življenjskega standarda. »Kritika, da nekatere rešitve v interventnem zakonu niso nujno interventne narave, je razumljiva, vendar je treba poudariti, da se v praksi krizne razmere ne kažejo zgolj kot kratkoročni šoki, temveč razkrivajo tudi globlje sistemske pomanjkljivosti,« odgovarja na kritike.

Resni.ca

Prvi maj

Praznik dela: Pomurski sindikati ostri do interventnega zakona

Dodaja, da je politika dolžna ukrepati celovito in ne samo gasiti nastajajočih požarov. »Interventni zakon tako ni sam sebi namen, temveč orodje za hitro in učinkovito pomoč ljudem, ko jo najbolj potrebujejo,« dodaja. Kot je povedal za Vestnik, odločno zavrača poenostavljene očitke, da zakon koristi zgolj najbogatejšim. »Ključni namen predlaganih ukrepov je razbremenitev gospodarstva in ljudi, kar pomeni večjo kupno moč, več investicij in več priložnosti za vse.«

Novice

Le konec visokih računov za čezmejne delavce?

Pomemben korak v pravo smer?

Posebej pomembni se mu zdijo ukrepi na področju DDV in trošarin. »Znižanje davčnih obremenitev neposredno vpliva na cene osnovnih dobrin in energentov, kar občutijo predvsem gospodinjstva z nižjimi in srednjimi dohodki,« doda. Kako pa bi zakon deloval v konkretnem primeru Pomurja? Mijič je prepričan, da zakon prinaša razvojne spodbude za regijo. »Zakon ustvarja možnosti za večjo gospodarsko aktivnost, privabljanje investicij in ohranjanje delovnih mest. Res je, da noben zakon sam po sebi ne more rešiti vseh strukturnih težav, vendar je pomemben korak v pravo smer.«

Matej Novak

Mijič je še dodal, da zakon prinaša priložnosti tudi za normirance in mikro espeje. »V regijah, kot je Pomurje, kjer so zaposlitvene možnosti omejene, je podjetništvo pogosto ključ do preživetja in razvoja. Naš cilj mora biti, da tem ljudem omogočimo stabilno in predvidljivo okolje, ne pa da jih dodatno obremenjujemo,« je bil jasen. Tudi na razvojno kapico z vidika Pomurcev gleda pozitivno. »To je signal, da želimo zadržati znanje in talent doma. Če želimo, da mladi ostanejo v Pomurju, jim moramo ponuditi konkurenčne pogoje, ne le v smislu plače, ampak tudi perspektive.«

Novice

Pomurska podjetja kljub rasti delujejo v vse bolj zahtevnem okolju

Grah in Bezjak Zrim jasno proti zakonu

Za Vestnik sta o predvidenem zakonu dokaj kritično spregovorila pomurska poslanca Matej Grah (Svoboda) in Damijan Bezjak Zrim (SD). Kljub temu da zakon ne predvideva regionalnih ukrepov, je posredno lahko za Pomurje zelo škodljiv, je prepričan Grah. Posebej je omenil razvojno kapico, ki bo po njegovem mnenju še bolj povečala centralizacijo v državi, obenem pa bo zaradi manj proračunskih sredstev zmanjšan tudi manevrski prostor države, da podpira manj razvite regije pri dohitevanju najbolj razvitih.

Šimen Zupančič/MPA

Poudaril pa je še en po njegovem mnenju škodljiv ukrep: odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo za posamezne skupine. »Pomurje je regija s starejšim prebivalstvom, zato je prav tu dolgotrajna oskrba ključna. Manj financiranja pomeni manj dostopnih storitev za starejše in večje breme za družine. Prav v regiji, kot je Pomurje, se bo zato še toliko bolj jasno videlo, kako to ni razvojni zakon za ljudi, ampak predvsem zakon za bolje plačane.«

Nevarnosti premajhnih  prispevkov

Grah je bil kritičen tudi do predloga, da bi delovno razmerje prenehalo takoj ob izpolnitvi pogojev za pokoj. »V praksi bi to pomenilo prikrito oziroma prisilno upokojevanje starejših delavcev. Po tem predlogu bi pogodba samodejno prenehala, nadaljevanje dela pa bi bilo odvisno od soglasja delodajalca. To starejše delavce postavlja v bistveno slabši položaj in jih lahko prisili v upokojitev tudi takrat, ko tega sami ne želijo. Gre za ukrep, ki ga je ustavno sodišče enkrat že razveljavilo, saj je nedopustno oziroma diskriminatorno odpuščati ljudi samo na podlagi njihove starosti.«

Vestnik

Grah poudarja, da je potrebna skrajna previdnost tudi pri spremembah za normirance in mikro espeje. »Na prvi pogled nižji prispevki pomenijo pomoč samozaposlenim, vendar dolgoročno lahko pomenijo nižje pokojnine in rušenje vzdržnosti pokojninskega sistema. Če prispevke znižujemo preveč, pokojnina vedno manj temelji na dejansko vplačanih prispevkih in vedno bolj postaja socialni korektiv, kar ni pravična in ne vzdržna rešitev,« je sklenil.

»Krepiti srednji razred«

Damijan Bezjak Zrim je za Vestnik zatrdil, da je naslov zakona ciničen, saj njegovi ukrepi niso interventni, še manj pa so namenjeni razvoju Slovenije. »Ukrepi so namenjeni vnovični promociji idej slovenske desnice, koristi od uveljavitve pa bi imeli predvsem lastniki premoženja ter en odstotek najbolje plačanih. Ta zakon se predstavlja kot razbremenitev delavno aktivnih prebivalcev Slovenije, teh je skoraj milijon, vendar po mojem mnenju za večino zaposlenih ne prinaša resničnih razvojnih učinkov, dolgoročno pa ogroža že tako nestabilne javne finance.«

Gospodarstvo

Velika priložnost za Pomurje: Roto prevzel italijansko Iseo

Dodaja, da v Pomurju, kjer so plače med najnižjimi v državi, ljudje sprememb v praksi ne bodo občutili, zato tudi zakona nikakor ne more podpreti. »Če želimo govoriti o razvojnem zakonu za delavce, morajo biti koristi široko razporejene. Veliko bolj smiselno bi bilo razmišljati o ukrepih, kot so manjša obdavčitev regresa in božičnic ali nagrad za poslovno uspešnost, ki so jih tam, kjer jih izplačujejo, običajno deležni vsi, ne glede na delovno mesto ali višino plače.« Sicer Bezjak Zrim s tem ni želel kritizirati delodajalcev ali delodajalcev, saj, kot pravi, brez uspešnega gospodarstva ni socialne države.

Najbolj sporna razvojna kapica

Kot najbolj problematičen ukrep je izpostavil razvojno kapico, ki po njegovih besedah za večino zaposlenih v Pomurju nima praktično nobenega učinka. »Zato ne moremo govoriti o ukrepu, ki bi izboljšal položaj povprečnega delavca. Bi pa še dodatno poslabšal javne finance, kar bi dolgoročno prineslo manj javnega zdravstva, ki je že tako načeto, manj javnega šolstva in manj infrastrukture,« je bil jasen.

Šimen Zupančič/MPA

Poudaril je, da razume argumentacijo razvojne kapice v smislu zadrževanja visoko usposobljenega kadra v državi in regiji, a si moramo naliti tudi čistega vina: »V regijah, kot je Pomurje, ta problem ni ključen. Niti širše v Sloveniji. 7.500 evrov na mesec in več pri nas prejema le okoli odstotek vseh zaposlenih. Zato bi morali več pozornosti nameniti ukrepom, ki koristijo širšemu krogu ljudi. Če želimo krepiti družbo kot celoto, moramo krepiti srednji razred, ne le najbolje plačanih.«

Vanesa Jaušovec

Opredelil se je tudi glede sprememb pri normirancih in mikro samostojnih podjetnikih. Spodbujanje podjetnosti in samozaposlovanja je v osnovi pozitivno, zato Bezjak Zrim posebnih zadržkov glede tega nima. Obenem pa je opozoril, da predlagana zakonodaja ne vsebuje dovolj jasnih varovalk, ki bi preprečile zlorabe. »Slovenija je v preteklosti že imela izzive s prekarizacijo, pravzaprav jih še vedno ima, ko so se redne zaposlitve nadomeščale z manj varnimi oblikami dela. Zato menim, da bi morali takšne spremembe spremljati tudi jasni mehanizmi, ki ščitijo delavce in preprečujejo, da bi fleksibilnost postala nadomestilo za socialno varnost,« je sklenil.

Prvi odzivi

Za ta področja se bodo borili pomurski poslanci