Koliko odhodov zdravnikov je bilo v javnih zavodih po zdravstveni reformi?
Konec dvoživkarstva v zdravstvu, ki ga je prinesla lanska novela zakona o zdravstveni dejavnosti, je ponekod prinesel velike težave. Čeprav ministrstvo za zdravje zatrjuje, da z ukrepi krepijo javno zdravstvo, v Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo na poglobitev težav.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
V Sloveniji je bila lani aprila sprejeta novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi uredila razmejitev javnega in zasebnega zdravstva. Aktualna vlada to potezo ves čas naslavlja kot ključen korak preoblikovanja zdravstva, saj naj bi, kot je takrat dejal premier Robert Golob, končala s škodljivimi praksami, ki so dalj časa šibile javni sistem. Sprememba je imela ves čas tako podpornike kot nasprotnike, celotna slika pa ni enoznačna.
Zdravstvenemu osebju, ki je zaposleno v javnem zdravstvenem zavodu, je sicer še dovoljeno, da storitve opravlja pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti v javni mreži, za kar mora pridobiti soglasje direktorja javnega zavoda za največ šest mesecev.
Zdravniki iz javnega zavoda lahko v drugem javnem zavodu delujejo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali podjemne pogodbe ali pa kot zasebniki brez možnosti dela v javni mreži v obliki samostojnega podjetnika ali zunaj javne zdravstvene mreže.
Zaradi razmejitve in spremembe zakona je v nekaterih zdravstvenih ustanovah po državi prišlo do odhodov zdravnikov in specialistov, slabo leto po sprejetju novele pa smo tudi v pomurskih zavodih preverili, ali se soočajo s podobnimi izzivi.
Več zdravnikov
Ministrstvo za zdravje nam je povedalo, da množičnega odhajanja zdravnikov iz javnega zdravstvenega sistema ne zaznavajo. Nasprotno: pravijo, da iz podatkov Zdravniške zbornice Slovenije izhaja, da je bilo v javni zdravstveni mreži avgusta 2025 375 zdravnikov več kot avgusta 2022.
»Iz podatkov registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu celo izhaja, da se število vseh zdravnikov (specialistov in specializantov) pri javnih izvajalcih v pomurski regiji povečuje.« Postregli so s podatkom, da je bilo 1. januarja letos zaposlenih 260 zdravnikov, leto pred tem pa deset manj. V zadnjih šestih letih je bilo najmanj zdravnikov leta 2021, in sicer 233.
Število zdravnikov v pomurski regiji
- 1. januar 2021: 233
- 1. januar 2022: 246
- 1. januar 2023: 236
- 1. januar 2024: 248
- 1. januar 2025: 250
- 1. januar 2026: 260
Vir: Register izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu
»V tem mandatu smo uvedli različne administrativne razbremenitve (na primer napotnico do zaključka zdravljenja), nov standard tima v družinski medicini, finančne spodbude (izvajalcem in zaposlenim v timu) v ambulantah družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja, ki opredeljujejo več od zahtevanega minimuma, za osebe brez izbranega osebnega zdravnika je bil uveden ukrep dodatnih ambulant družinske medicine,« so pozitivne stvari s svoje strani navedli na ministrstvu.
Dodali so še podporo novemu študijskemu programu medicine na Univerzi na Primorskem. Pravijo še, da za ohranjanje števila zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev pripravljajo strategijo za upravljanje in razvoj zdravstvenih delavcev in sodelavcev v sistemu zdravstvenega varstva 2026–2036.
Poglobitev težav
Drugačnega mnenja so bili ves čas v Zdravniški zbornici Slovenije. »Dogajanje v zadnjih mesecih vse bolj jasno kaže neposredne učinke novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo vlada predstavlja kot reformo zdravstvenega sistema, čeprav v praksi ni odpravila nobenih ključnih sistemskih težav, temveč je nekatere celo poglobila. Od sprejetja te ureditve ne zaznavamo, da bi se razmere kjer koli bistveno izboljšale, ravno nasprotno, vsakodnevno se pojavljajo nove težave, ki jih skuša politika reševati z interventnimi in začasnimi ukrepi,« pravijo.
Zbornica je opozarjala na določene vidike že ob predstavitvah novele zakona.
»Ustavno sodišče je že ugotovilo, da je ključni člen t. i. reforme v neskladju z ustavo z vidika pravice do proste izbire zaposlitve. Navedlo je, da za takšno skrajno omejevanje dela drugje v obliki popolne zakonske prepovedi ni videti razlogov in torej takšna ureditev ni nujna za dosego zatrjevanih ciljev. Ta argument in to, da so imela vodstva javnih zdravstvenih zavodov že pred sprejetjem tega zakona vse vzvode za presojo, kdo izpolnjuje pogoje za dodatno delo izven matične ustanove, smo ves čas ponavljali tudi na zdravniški zbornici.«
Dejali so še, da opažajo, da se v posameznih okoljih kadrovski pritiski povečujejo. »Največje tveganje vidimo v postopnem slabljenju posameznih strok in programov, kar se lahko dolgoročno izrazi v slabši dostopnosti za paciente. Zato smo poudarjali in poudarjamo, da mora biti vsak sistemski poseg premišljen in podprt z realnimi kadrovskimi analizami.«
Sami s podatki, koliko zdravnikov je zaradi reforme zapustilo javne zdravstvene zavode, ne razpolagajo, ocenjujejo pa, da so težave večje znotraj strok, ki določen del svojega dela lahko opravljajo samoplačniško, torej denimo na področju dermatologije, ortopedije, stomatologije, čeljustne ortopedije, plastike, oftalmologije in podobno.
Prav tako pa tudi tam, kjer se zdravniki zaradi obveze sklepanja davčno bolj obremenjenih pogodb ne odločajo več za delo, na primer določene specialistične ambulante v zdravstvenih domovih, ki so bile odvisne od zdravnikov, ki so tam delali prek s.p.
Kako je v Pomurju?
V Zdravstvenem domu (ZD) Gornja Radgona so pojasnili, da sta jih nedavno zapustili pediatrinja, ki ima zasebno prakso, in zobozdravnica, ki ima zasebno ambulanto brez koncesije. Vršilka dolžnosti direktorice Marija Zrim je dodala, da je zaradi tega brez izbranega zdravnika oziroma specialista v zobozdravstvu ostalo 800 pacientov, na področju pediatrije pa 200 pacientov. Soglasja za delo v zasebnih ambulantah sicer pri njih ni imel noben zdravnik.
»Noveliran zakon o zdravstveni dejavnosti je bistveno posegel v dobro vzpostavljeno zagotavljanje zdravstvene preskrbljenosti v regiji. Pomanjkanje zdravnikov smo reševali z zdravniki, zaposlenimi prek s. p. Pri tem smo imeli oboji manjše davčne prispevke in za obe strani je bilo sodelovanje ugodnejše. S sodelovanjem po podjemni pogodbi, ki je še dovoljeno, se bistveno spreminjajo prispevki in davčni odtegljaji, kar izvajalcem prinaša večje davčno breme oziroma izgubo. Zato so prekinili sodelovanje z nami,« je pojasnila.
Pristavila je, da bodo morali kot zavod določene programe, dodeljene s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), zato opustiti do redne zaposlitve zdravnikov.
Nadalje Zrimova razlaga, da zdravstvena reforma prinaša veliko tveganje za določene zavode in posledično ne rešuje javnega zdravstvenega sistema.
»Na zelo eleganten način bomo zavodi ostali brez izvajalcev programov, kar pomeni prikrito pot do privatizacije zdravstva. S takšnimi zakonskimi regulativami bomo prej ali slej določeni javni zdravstveni zavodi izgubili plačane programe ZZZS, posledično pa uporabniki brezplačne storitve. Prav tako bo regija izgubila dobro vzpostavljeno preventivno mrežo pediatrične službe, saj ne bomo uspeli zagotoviti preventivnih pregledov, ki so vezani na lokalno okolje,« meni.
V lendavskem ZD je največ težav povzročil odhod ortodontke, o čemer smo v Vestniku že pisali. Konec leta 2025 je namreč odšla in v negotovosti pustila skoraj tisoč pacientov, a se je javni zavod v vmesnem času z njo uspel dogovoriti za vrnitev pod drugačno obliko dela.
Po besedah vodstva doma noben zaposlen zdravnik ni imel izdanega soglasja za delo v zasebnih ambulantah, tudi po njihovem mnenju pa je reforma vplivala predvsem na oteženo zaposlovanje zdravnikov.
Reševali sproti
Z odhodi zdravnikov se niso soočali v ZD Ljutomer. »Čeprav so v preteklosti predvsem zobozdravniki dodatno pomagali tudi v zasebnih ambulantah, se ob uveljavitvi novele zakona niti eden ni odločil, da bi se zaposlil v zasebnem sektorju,« je pojasnil direktor Boštjan Pihlar.
Dva zobozdravnika sta imela soglasje za delo pri zasebniku, ostali pa so že prej pomagali zgolj v drugih javnih zavodih. Trenutno soglasja nima noben specialist, saj so vsi z delom v zasebnih ordinacijah prenehali v lanskem letu po izteku takrat veljavnega soglasja.
»Reforma je posegla tudi v mikroorganizacijo. Največji problem pri nas se je kazal z nezmožnostjo dela z zobotehničnim laboratorijem, ki ga imamo prek javnega razpisa najetega od zunaj in lociranega v našem zavodu (najem). Glasno smo opozarjali na to in z interventnim zakonom decembra 2025 se je to spremenilo. Prav tako smo morali poseči v zamenjavo na področju strokovnega direktorja, kar smo izpeljali v januarju 2026,« razlaga Pihlar, ki pričakuje morebitne težave na področju občin pri zagotavljanju članov sveta zavoda, ki bodo ustrezali visokim pogojem in podobno.
Tudi v ZD Murska Sobota odhodov kadrov, ki bi vplivali na izvajanje programa ali dostopnost pacientov do zdravstvenih storitev, niso zabeležili. So pa dejali, da so v lanskem letu izdali enajst soglasij devetim zdravnikom in zobozdravnikom, od tega je bilo sedem soglasij za zobozdravnike za delo v drugih javnih zavodih ali prek s.p., tri soglasja pa za zdravnike za vključevanje v nujno medicinsko pomoč v drugem javnem zavodu. Izdali so tudi eno soglasje za specialistko družinske medicine za delo v socialnovarstvenem zavodu.
»Trenutno je veljavnih osem soglasij: pet zobozdravnikom, eno zdravniku za delo v službi nujne medicinske pomoči v drugem javnem zavodu, eno specialistki družinske medicine in eno specialistki dermatovenerologije za delo v tujini,« pravijo.
Tudi vodstvo soboškega zdravstvenega doma pritrjuje, da je reforma zahtevala predvsem organizacijske prilagoditve, soglasja pa da izdajo izključno pod pogojem, da to ne vpliva na redno delo in dostopnost storitev v njihovem zavodu.
Za svoj pogled na zadevo smo vprašali še Splošno bolnišnico Murska Sobota. Odgovorili so nam, da je imelo pri njih v lanskem letu soglasje za delo v zasebnih ambulantah 50 zdravnikov.
Na vprašanje, ali so ta še veljavna, so nam odgovorili, da regijska bolnišnica soglasja izdaja za največ tri mesece. So pa v kratkih odgovorih še zatrdili, da zaradi zdravstvene reforme bolnišnice ni zapustil nihče in da zaradi reforme niso občutili posebnih težav.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
