Urša Očko

Jesen je čas, ko se ptice selijo v tople kraje. Potem ko smo se poslovili še od zadnjih lastovk, smo že bili priča prvim preletom žerjavov nad Slovenijo. Kdaj jih bomo lahko opazovali, določijo žerjavi sami, se pa prve jate začnejo pojavljati že v drugi polovici avgusta. »Resne selitve vse do sredine oktobra ni, takrat pa pozovemo javnost, naj je pozorna na njih,« pove doktor biologije in član Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Dejan Bordjan.

Prva jata žerjavov v Sloveniji je bila lani, kot smo takrat pisali v našem časopisu in na spletni strani pred približno enim letom, v lanski jesenski selitvi opažena že 21. avgusta v Ljubljani, na naslednjo so morali opazovalci čakati vse do konca septembra, takrat so jih opazili v Slovenskih goricah, nad Pomurjem pa se je prva jata lani pojavila 18. oktobra, zaznali so jo na Cvenu.

Iz DOPPS so 21. oktobra letos sporočili, da so v preteklih dneh že opazili več jat žerjavov.

Začne se septembra in konča februarja

Jesenska selitev žerjavov je daljša kot spomladanska. Običajno se začne konec septembra in traja do prvih dni februarja. Žerjavi načeloma ne gnezdijo v Sloveniji, ampak naše kraje samo preletijo. To se v glavnem dogaja od sredine oktobra do konca novembra, žerjavi pa se zbirajo na skupinskih postajališčih. Zapustijo jih, ko se dan skrajša, in se odpravijo proti prezimovališčem. »Vedno več jih postajališča zapusti ob ohladitvi, nekateri pa vztrajajo dlje in ob ugodnih zimah celo prezimijo tam. Spomladi je selitev precej krajša in traja od sredine februarja do druge polovice marca.«

Jeseni opazovalci zaznavajo tri vrhunce selitve žerjavov, prvi je konec oktobra in se zavleče v začetek novembra, drugi je v drugi polovici novembra, tretji pa konec decembra. Možnosti, da jih bomo letos opazili sami, torej še obstajajo. 

Manj kot pretekla leta

Podatke o opaženih žerjavih DOPPS aktivno zbira od leta 2008, imajo pa zbrane tudi podatke, ki so bili na voljo pred tem letom. Skupno so tako lani razpolagali s podatkom o 942.360 žerjavih v 7646 jatah. »Po letu 2008 ni velike razlike, saj je bilo pred tem opaženih vsega 3309 žerjavov v 116 jatah. Zadnja leta na sezono zabeležimo od 40 tisoč do 115 tisoč žerjavov v 300 do 800 jatah,« pove sogovornik. V Pomurju zaznajo od enega do dva odstotka vseh opaženih žerjavov v Sloveniji v posamezni sezoni, skupaj je to v vseh letih (do lani) pomenilo 28.618 žerjavov v 236 jatah, kar je približno tri odstotke.

DOPPS

Več kot 1200 opazovalcev

Sprva so bili na žerjave bolj pozorni poznavalci ptic, danes jih lahko opazuje praktično vsak. Kot je povedal Bordjan, se krog opazovalcev iz leta v leto veča, z njihovo pomočjo pa DOPPS vsako leto zbere ogromno podatkov o jatah žerjavov.

Opazovalci morajo, če jato opazijo, navesti datum in uro opazovanja, natančno lokacijo, število (lahko točno ali le oceno) in smer leta žerjavov (lahko tudi višino leta), če je žerjavov veliko, pa je zaželeno, da jih tudi fotografirajo ali posnamejo. »Najbolj so mi všeč podatki, ki jih zberem sam. Sicer pa podatke zbiram neposredno od opazovalcev. Nekateri me poznajo že dolgo in mi podatke pošiljajo brez spodbude, nekateri podatke vnašajo v spletne baze, večina pa mi jih pošlje na elektronski naslov,« je razložil.

Zarja Platovšek

Dodal je, da opazovalce, ki so mu že kdaj poslali podatke, spomni na prihajajočo sezono tik pred začetkom resne selitve, nove opazovalce pa nagovarjajo prek družabnih omrežjih in spletne strani DOPPS. »Skupaj sem doslej pridobil podatke o žerjavih od več kot 1200 naslovov, vsako leto se nam pridruži vedno več novih. Če je bila ta številka do leta 2021 do deset ali največ nekaj deset na leto, znaša v zadnjih treh letih kar 100 do 200 novih opazovalcev.«

Velika in glasna ptica

Velika večina ljudi, ki sporočajo svoja opažanja, so torej prostovoljci ter se z opazovanjem in proučevanjem ptic niti ne ukvarjajo. Po prepričanju sogovornika jih prevzame opazovanje. »Potem brskajo in ugotovijo, da lahko z opazovanjem nekaj naredimo. Seveda del opažanj zberemo tudi od opazovalcev ptic, a se njihov delež vsako leto manjša.«

Dejan Bordjan

Kako pa prepoznati žerjava?

Gre za veliko in glasno ptico, ki ravno s tem pritegne našo pozornost. Če je svetloba primerna, lahko vidimo, da so sive barve s temno glavo, dolgim vratom in dolgimi nogami. Potujejo v različno velikih jatah, ki štejejo od nekaj osebkov do več tisoč žerjavov. Pogosto letijo v urejeni jati v obliki črke V, ki je lahko včasih tudi W ali I, najlažje pa se jih prepozna po značilnem oglašanju, po katerem so dobili tudi latinsko ime Grus grus, oglašajo se namreč grugru.

V prihodnosti tudi ob Muri?Žerjavi so severna vrsta ptic, ki je v daljni preteklosti gnezdila tudi po celotni srednji Evropi in na Balkanu. Danes nam najbližji gnezdijo v Avstriji, na Češkem in Madžarskem, kjer pa so le posamezni pari. Sklenjeno in v večjem številu gnezdijo na Poljskem, večina žerjavov, ki se pojavijo pri nas, pa prihaja iz baltiških držav, nekaj tudi iz Finske. Slovenijo žerjavi preletijo v dveh večjih smereh. Večina jih pride iz Madžarske, kjer se zbirajo na ogromnih počivališčih, kot je Hortobagy, in nadaljujejo pot čez Padsko nižino proti jugu Francije, nekateri vse do Španije. Veliko žerjavov nato prezimi v mokrišču ob Montpellieru v naravnem parku Camargue, del pa tudi v mokriščih Padske nižine. Po besedah Dejana Bordjana tej skupini pripada tudi večina žerjavov, ki jih med preletom opazimo v Pomurju.

Tilen Basle

Drugi del žerjavov Slovenijo preleti na poti proti južni Italiji in Tuniziji.V Sloveniji potrjenega gnezdenja žerjavov za zdaj ni, glede na trende pri vrsti pa bodo po mnenju biologa žerjavi tu prej ali slej gnezdili. Poleg Cerkniškega polja, kjer je bil leta 2016 opažen poskus gnezdenja, so potencialna mesta za njihovo bivanje tudi Krakovski gozd ter mokrišča ob spodnji Muri.