V Logarovcih predstavili stari način žetve, v druženju so uživale vse vasi
Vseh šestnajst vasi iz Občine Križevci so sodelovale pri kuhanju golaža in peki krapcev.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V soboto so v Logarovcih uprizorili tradicionalno žetev snopja, ki je potekala v okviru projekta Kmečki bal. Dogodek, na katerem so predstavili kulturno dediščino in poleg tega organizirali še celodnevno druženje za prav vseh 16 vasi občine Križevci, so soorganizirali Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Logarovci, Občina Križevci, Mlin Dušan Stajnko in Kmečki turizem Darinka Kolar.
»Žetev, ki smo si jo ogledali na Kmečkem balu ni bila niti malo takšna, kakršne smo sicer vajeni iz siceršnjega vsakdana, kjer gigantski kombajni v nekaj urah opravijo z zajetnimi hektarskimi zaplatami,« je zapisal Marjan Kolar, ki je bil gonilna sila organizatorjev.
Dodal je, da je žetev na logarovškem Kmečkem balu, potekala na roke, počasi, med kramljanjem in obdana z glasbo. »Med tem, ko so žanjci s posebej za žetev prirejenimi kosami kosili žito, ki je zaradi letev pri rezilu ravno padalo na zemljo, so žanjice ob spremljavi mladeniča s harmoniko s srpi in spretnimi rokami žitna stebla z dragocenimi semeni skrbno povezovala v snopke. Moški za njimi so jih povezali v večje snope in znosili na kupe: najprej na zemljo položijo manjši snopčič, ki mu v Prlekiji pravijo mišjek, saj si v njem med tem, ko se kupi snopja sušijo na njivi, domovanje hitro naredijo poljske miši. Nato na mišjek polagajo snope v obliki križa in na vrh položijo klobuk, da voda iz kupa lažje odteka,« pripoveduje Kolar, ki je dodal, da je za koso na žetvi prijel tudi župan Občine Križevci Branko Slavinec. Po žetvi pa so udeleženci v križ zložene snope naložili na leseni voz, ki ga je upravljal Anton Vrbnjak iz Kuršincev.
Vlogo gospodarja na žetvi je odigral Milan Kovačič, ki je praznik žetve oziroma Kmečki bal organiziral že pred petdesetimi leti. Že takrat, pravi, so bili obiskovalci navdušeni, saj so lahko videli, kako so dragoceno žito ljudje na teh koncih spravljali nekoč, kako so ga potem zmlatili ter s tolčenjem in pozneje mletjem iz njega pridobili to, brez česar si še dandanes ne znamo predstavljati življenja: moko. »Zelo sem vesel za ta lep logarovski praznik,« je povedal Kovačič in dodal, da brez poznavanja zgodovine tudi prihodnosti ni.
»Pot, kako se je nekoč prišlo do kruha je res zanimiva in marsikdo je ne pozna,« pravi Kovačič in dodaja, da je pri tem nekoč sodeloval vsak. »Osnovnošolci so stran nosili pleve, nekoliko starejši, tisti pred služenjem vojaškega roka, so metali v mlatilnico, še starejši so zlagali oslico za nastilko. Vsi so sodelovali, vmes pa se je seveda veselo pelo in tudi kaj dobrega popilo ali pojedlo. Res je bilo lepo.«
Poleg prastarega damferja (nemška beseda za mlatilnico), ki ga je nekoč gnala para, so obiskovalci na sobotnem dogodku v Logarovcih lahko videli tudi, kako so nekoč od zrnja ločevali pleve, mleli zrnje in pekli kruh oziroma krapce. Na dogodku se je zbralo vseh šestnajst vasi iz občine, ki so sodelovale tako pri kuhanju golaža, kot pri peki krapcev. Vsaka vas je namreč pred vsemi obiskovalci in obiskovalkami pripravila in v peči spekla ajdov krapec. Tako golaž kot krapce so med ljudi razdelili brezplačno.
Na Kmečkem balu v Logarovcih, ki ga je obiskal tudi avtobus zadovoljnih Korošcev, je Kolar predstavil tudi svojo impozantno zbirko traktorjev starodobnikov, med katerimi prav gotovo izstopa 99 let star John Deere. Po dogodku, ki se je zaključil s plesom ob narodno-zabavni glasbi, so se tradicionalno pomerili tudi v nogometu: kombajnisti (iz Kokoričev) so za las izgubili proti damfaristom (iz Logarovcev), odločale so enajstmetrovke.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
