Temperaturni rekord sega v leto 1963, ko je bilo -31, snežni v leto 1955
V soboški bolnišnici so zaradi zaledenelih površin obravnavali več zlomov zapestij in kolka.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Tudi v pomurski regiji je po obilnem sneženju v začetku minulega tedna v naslednjih dneh pritisnil mraz, ki je sploh ob jutrih vztrajal še do tega tedna. V nekaterih predelih so se temperature 8. januarja spustile do –18 in –19 stopinj Celzija, snežna odeja je bila po padavinah debela okoli 15 centimetrov, a se je v tem tednu že nekoliko stanjšala.
Laično oko je dobro ugotovilo, da je letošnja zima ena najostrejših v zadnjih letih. To namreč potrjujejo tudi podatki Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso). Kot so odgovorili na naše poizvedovanje, je že sedaj v letošnji meteorološki zimi, ki traja od 1. decembra do konca februarja, vsaj v Murski Soboti zapadlo več snega kot v vseh meteoroloških zimah od sezone 2018/19. »Zadnjih nekaj zim je zapadlo le nekaj centimetrov snega in še ta je v posamezni zimi obležal manj kot deset dni. Zadnja zima, ki je (vsaj za zdaj) postregla z več snega kot letošnja, je bila zima 2017/18, ko je snežna odeja obležala več kot mesec dni skupaj, od 7. februarja do 9. marca. Takrat je bila ob koncu februarja in v začetku marca snežna odeja debela okoli 15 centimetrov, kar je podobno kot v zadnjih dneh,« so zapisali in dodali, da je bilo letos največ snega 6. januarja zvečer, nato pa se je počasi sesedal.
Podobne razmere kot v Murski Soboti so bile v zadnjih zimah v večjem delu Pomurja, le količina snega je bila v višjih legah nekoliko večja, pa tudi obdržal se je nekoliko dlje.
Nekoč slab meter snega
Najdebelejšo snežno odejo so od leta 1950, odkar obstajajo meritve, izmerili v Murski Soboti in Lendavi 11. oziroma 12. februarja 1986, ko je bilo 61 centimetrov snega. V Veržeju so 8. marca 1955 izmerili 67 centimetrov, rekord pa je bil istega dne dosežen na Jeruzalemu, kjer je bila snežna odeja debela kar 80 centimetrov. V Šalovcih na Goričkem je bilo 11. decembra 1969 70 centimetrov snega, so pa tudi januarja, februarja in marca tam izmerili več kot 60 centimetrov snega, kažejo podatki Arsa.
Kakšna je napoved za naprej?
Vremenoslovci pravijo, da po zadnjih napovedih, razen morda manjše količine v noči na soboto, vsaj do 18. januarja ne bo novega snega. Napovedi za naprej pa so povsem nezanesljive. »Glede na dolgoletno statistiko je prav možno, da bo v drugi polovici zime zapadlo več snega kot v prvi polovici. Zaradi segrevanja ozračja v zadnjih desetletjih pa verjetnost za to ni prav velika.«
Takšen mraz, kot je bil 8. januarja, je zaradi pomanjkanja snežne odeje in segrevanja izjemno redek. »Tako nizka temperatura je v Pomurju možna le ob snežni odeji, v jasni in mirni noči s hladno in suho zračno maso. Nazadnje je bilo podobno mrzlo kot 8. januarja letos 1. marca 2018, ko je bila najnižja temperatura v Murski Soboti (na merilnem mestu v Rakičanu) –19,1 stopinje Celzija. Pod –20 stopinj Celzija je bilo nazadnje 8. februarja 2012 (–20,7 stopinje Celzija). Rekorden mraz je bil 16. januarja 1963, ko je bilo izmerjenih –31 stopinj Celzija. To je tudi rekord za pomursko regijo,« so nam povedali na Arsu. Dodali so, da so se tako nizke temperature pred 40 leti in več v bolj mrzlih zimah pojavile vsaj nekajkrat, lahko celo več kot desetkrat. »V zelo mrzlih zimah 1962/63 in 1984/85 se je po meritvah živo srebro v Murski Soboti kar 15-krat spustilo pod –18 stopinj Celzija.«
Po nedeljski ohladitvi se je že v ponedeljek v višinah močno ogrelo, sredi tedna pa je po napovedih vse toplejši in bolj vlažen zrak prepihal tudi Pomurje.
Zlomi kolka in zapestja
V Splošni bolnišnici Murska Sobota so v zadnjih dneh, ko je veljala večja nevarnost zaradi zaledenelih površin, obravnavali več pacientov, ki so po pomoč prišli zaradi padcev. Sporočili so nam, da je bilo nekaj zlomov zapestij in kolka, hujših poškodb pa ni bilo. Poškodbe so utrpeli predvsem pripadniki srednje starostne skupine, več poškodb so obravnavali tudi pri otrocih. »Ljudem, predvsem starejšim, svetujemo, da v takšnih razmerah ostajajo doma, če je to le mogoče. Če morajo zaradi nujnih opravil iz hiše, priporočamo ustrezna oblačila in primerno obutev,« so zapisali. V bolnišnici sicer priznavajo, da je obisk urgentnega centra povečan tudi zaradi stanj, ki niso nujna.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
