Cerkev pri Gradu krasijo venci iz "meteka". Prostovoljke so jih spletle osem
Za graško cerkev sta jih pletli dve skupini od Grada ter po ena iz Motovilec, Kruplivnika in Vidonec. Prostovoljke to tradicijo še ohranjajo.
Katoliški verniki danes praznujejo praznik Marijinega vnebovzetja. V Pomurju bo posebej slovesno pri Gradu, v Apačah ter največjem romarskem središču murskosoboške škofije, Turnišču. Priprave na praznik so potekale že nekaj časa. Poleg večdnevnih duhovnih priprav, ki so jih opravili verniki, je bilo treba poskrbeti še za okrasitev cerkva in njihovih okolic. V minulih dneh smo tako obiskali skupino prostovoljk v župniji Grad, ki so, kot to veleva tradicija, pletle vence iz zimzelena, po domače meteka, ki jih v loku obesijo na cerkveni strop. V skupini so bile Ana, Nada, Helena, Joža, Frančiška, Simona, Erika, Valerija in Kristina.
»Že ko smo bili otroci, smo pletli te vence, znanje pa so nam predali naši starši in stari starši,« je povedala Ana, ena od prostovoljk. Skupina, ki smo jo obiskali, se že nekaj let tri dni pred praznikom zbere v graški cerkvi, kjer nato spletejo dva venca, še enega prispeva druga skupina, ki prav tako plete pri Gradu.
Po en venec spletejo prostovoljke v Motovilcih in Kruplivniku, tri pa še v Vidoncih. Skupno so torej spletli osem vencev, vsak je dolg od 11 do 12 metrov.
Nastaja nekaj ur
Za en venec potrebujejo približno sedem velikih gajb zimzelena, tega nabirajo kakšen dan ali dva, preden začnejo plesti. »Dobro je, da imamo metek tu blizu, v gozdu nad cerkvijo ga je polno. Včasih so šli z nami še moški, ki so travo pokosili kar s koso,« pove Nada. Ko je rastlina nabrana, jo je treba še očistiti, kar pomeni, da je treba odstraniti spodnje liste in ohraniti le zgornje.
»S tem je kar nekaj dela, saj moraš vsako travo vzeti v roke,« je povedala Simona Tekavc, ki v zadnjih letih skrbi za to, da so vse pletilke pravočasno obveščene, kdaj se bodo sestale in pletle vence. Tekavčeva, ki je med mlajšimi v skupini, se je tej pridružila že pred približno dvajsetimi leti, k temu pa jo je spodbudila njena mama Frančiška Sukič, ki prav tako še vedno pomaga plesti.
Kot so nam povedale ženske, traja nekaj ur, da nastane en venec. V njihovi skupini so štiri prostovoljke pletle, preostale so jim travo v šopih po štiri ali pet podajale, da je šlo delo bolj gladko. »Po dve ženski pleteta en venec, vsaka na svojem koncu, ta pa sta se nato povezala. Podajati travo je zagotovo lažje kot plesti, seveda pa imajo tudi te, ki pletejo, že dolgoletno prakso, tako da tudi njim verjetno ni tako zahtevno,« pravi Tekavčeva.
Za venec so poleg trave potrebne še vrvice, ena debelejša, na katero pletejo, ter tanjša, s katero ovijajo travo. Osem vencev, ki so jih spletle vse skupine iz župnije Grad, so nato s pomočjo moških obesili v cerkvi, tam pa bodo ostali približno do oktobra.
Same vzgojijo rože
Poleg vencev iz meteka so prostovoljke poskrbele še za okrasitev oltarja s cvetličnimi aranžmaji, izdelale so tudi viseč aranžma oziroma krono, ki je visela na sredini cerkve, prav tako so spletle krajši venec, s katerim so okrasile križ v cerkvi. Za vse rože, s katerimi so ozaljšale cerkev, so poskrbele same, saj jih doma skrbno vzgajajo tudi za namen tega praznika.
Priprave na največji Marijin praznik povežejo celotno župnijsko skupnost. Poleg vencev, ki so jih izdelali, so namreč poskrbeli tudi za čiščenje cerkve, košnjo trave, pa postavitev šotorov pred cerkvijo in v središču Pörge oziroma vasi Grad, kjer bo obiskovalce vabil tudi kramarski sejem.
»Ker sem med najstarejšimi, so me večkrat spraševali, zakaj pravimo velika maša. Gre za velik praznik, saj je bila Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. Od nas navadnih smrtnikov odide v nebesa samo duša, telo pa trohni v grobu. Marija nas pa verjetno čaka tam zgoraj, da nas ogrne s svojim plaščem,« je na vprašanje, kaj jim pomeni ta praznik, odgovorila Ana.
Tudi Joža, ki se je skupini pridružila pred približno desetimi leti, čuti posebno spoštovanje tako do praznika kot do graške cerkve. »Pri nas pri Gradu ostaja to še vedno tradicija in vesela sem, da se je to pletenje vencev ohranilo. Gre za poseben izraz do tega praznika, do zgodovine naše cerkve. Resnično sem vesela, da se vsako leto zbere tako velika skupina žensk, ki poskrbi za to, da je cerkev za največji Marijin praznik tako leto okrašena.«
Za »vel'ko mešo« se tako res poveže celotna graška župnija, si pa prostovoljke, ki pletejo vence, želijo, da bi se jim pridružile tudi mlajše generacije, saj bi se na tak način ta tradicija ohranila tudi za prihodnje rodove.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
