Žuželke na krožniku: Zanimanje narašča, so hranljive in enostavne za vzrejo
Za vzrejo zahtevajo bistveno manj prostora, vode in energije kot klasična živinoreja, hkrati pa so bogat vir hranil.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
V zadnjem času se vse več govori o žuželkah kot alternativnem viru beljakovin, ki je hkrati trajnosten in okolju prijazen. Svetovno prebivalstvo narašča, ljudje živijo dlje, a hkrati se povečujejo razlike v dostopu do hrane.
Medtem ko milijoni ljudi trpijo zaradi pomanjkanja, v razvitem svetu naraščajo težave s prekomerno težo in bolezni sodobne prehrane. Zato strokovnjaki iščejo »nove« vire za zagotovitev hranljive hrane, ki bo enostavna za pridelavo in ne obremenjuje okolja.
V Pomurju so se o tej temi nedavno pogovarjali na predavanju, ki sta ga pripravila Katarina in Bine Volčič, znani slovenski chef, ki se je z družino pred časom preselil na Goričko in tudi sam eksperimentira z insekti v prehrani.
»Čez 20 let bomo verjetno še vedno jedli meso, a v manjših količinah,« meni Evgen Benedik, docent za prehrano na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in klinični dietetik na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Po njegovih besedah bodo poleg običajnih živil vse bolj pomembni alternativni viri beljakovin, med katerimi izstopajo žuželke. Te so bile del prehrane ljudi že v zgodovini in so še danes pomembne v mnogih kulturah po svetu, od Azije do Afrike, kjer so redni del hrane, bogate z beljakovinami, maščobami in vitamini.
V Evropi zanimanje za žuželke narašča predvsem zaradi njihove okoljske prijaznosti. Za vzrejo zahtevajo bistveno manj prostora, vode in energije kot klasična živinoreja, hkrati pa so bogat vir hranil. Evropska zakonodaja je postopoma dovolila uporabo nekaterih vrst žuželk v prehrani ljudi. Med trenutno odobrenimi so mokarji, ličinke mokarjev, selitvene kobilice in črički.
Še posebej zanimive so ličinke hrošča mokarja, ki vsebujejo veliko beljakovin, mineralov in nekaterih esencialnih maščobnih kislin. Benedik pojasnjuje, da jih bomo v prihodnosti verjetno uživali kot dodatek k hrani, na primer v obliki moke iz insektov, ki jo lahko dodajamo kruhu, testeninam, palačinkam ali celo sladicam, pri čemer ne spremeni okusa jedi, a poveča hranilno vrednost.
Enostavna vzreja
Vzreja mokarjev je razmeroma preprosta, kar odpira možnosti za manjše pridelovalce ali posameznike, ki želijo del hrane pridelati doma. Podjetnik Davorin Tonkli je v Šoštanju postavil eno prvih farm mokarjev v Sloveniji in poudarja, da jih je mogoče gojiti v zabojnikih ali posebej urejenih prostorih.
Za uspešno vzrejo so pomembni stabilna temperatura, primerno vlažno okolje in osnovna hrana, kot so žita in zelenjava. Takšna domača ali manjša kmetijska pridelava lahko služi tudi kot vir kakovostne krme za kokoši ali druge domače živali. Iztrebki žuželk pa so odlično gnojilo za vrt ali polje, kar povečuje krožnost in trajnost domače proizvodnje.
V Sloveniji je uporaba žuželk v prehrani ljudi dovoljena in urejena z evropsko zakonodajo o novih živilih. Za prodajo ali predelavo v živilske izdelke mora biti dejavnost registrirana in skladna z živilsko zakonodajo. Za domačo uporabo so najpogostejši mokarji in črički, saj so nezahtevni in hitro rastejo. Ličinke mokarjev pri temperaturi 20–27 stopinj Celzija dosežejo zrelost v šestih do osmih tednih, hranjene so z žiti in zelenjavo, kot sta korenje in krompir.
Postopoma bodo pridobivale vlogo
Žuželke so zanimive predvsem zaradi visoke vsebnosti beljakovin, vitaminov in mineralov ter bistveno manjšega okoljskega odtisa v primerjavi s tradicionalnimi živalskimi viri. Zato jih organizacije, kot je FAO (Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo), pogosto omenjajo kot enega od trajnostnih virov hrane prihodnosti. V praksi se v Evropi žuželke največkrat pojavljajo kot beljakovinski praški, testenine, energijske ploščice, proteinski dodatki ali drugi predelani izdelki, ki jih lahko vključimo v vsakodnevno prehrano, ne da bi se morali navaditi na klasične cele insekte.
Čeprav žuželke še dolgo ne bodo vsakdanja jed, strokovnjaki menijo, da bodo postopoma pridobile vlogo v prehranskem sistemu. Mokarji pa lahko postanejo zanimiva dopolnilna dejavnost tako za kmetije kot za posameznike, ki želijo del hrane pridelati kar doma – bodisi za lastno prehrano bodisi kot kakovosten vir krme za živali. Njihova vsestranskost in enostavna vzreja omogočata, da se z njimi eksperimentira tudi v manjših količinah.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
