S tribune: Ko so zmage problem
Pogi je na zelo dobri poti, da postane ime, ki prerase šport, v katerem tekmuje.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Kolesarski svet je dolgo čakal odgovor na vprašanje, ali je pelotonu med lansko in letošnjo sezono uspelo vsaj nekoliko zmanjšati brezno, ki ga je med njimi in prvim mestom ustvaril Tadej Pogačar. Na legendarni dirki Strade Bianche s startom in ciljem v Sieni v Toskani je Pogi odgovoril. Brezkompromisno.
Kako duhomorno je moralo biti prvo marčevsko soboto kolesarjenje po belih makadamskih stezah. Vsi – analitiki, strokovnjaki, tekmovalci in navijači – so že lep čas pred dirko natančno vedeli, kje in kako bo Pogi udaril. Ko je pospešil pri praktično istem kamenčku belih stez, je bilo jasno, da taktika na tej dirki ne bo pomenila absolutno nič. Lahka, skoraj prelahka tretja zaporedna zmaga na legendarni dirki po enakem scenariju – okoli 80 kilometrov dolga solo vožnja slovenskega kolesarja do cilja.
Med tem dolgim pobegom je Pogačar v povprečju proizvedel 380 vatov moči. To je kar 40 vatov več kot pri zadnjih dveh zmagah. Konkurenca se lahko upravičeno sprašuje, ali Pogi komaj zdaj prihaja v življenjsko formo. Bomo navijači komaj letos videli najboljše, kar premore »slovenski tornado«, kot so Tadeja poimenovali tuji televizijski komentatorji?
Na tem mestu se vsi ljubitelji kolesarstva lahko vprašamo, kaj takšna prevlada pomeni za celoten šport. Je nenehno zmagovanje (in to z naskokom) za nevtralne navijače sploh še vzdržno? Splet je namreč poln komentarjev, ki razpravljajo ravno o tem, ali Pogi s svojimi nenehnimi zmagami dela kolesarstvo nezanimivo.
Resnica je najverjetneje popolnoma drugačna. Če imajo navijači kaj radi, imajo radi zmagovalce. Če pomislimo, s košarko povezujemo Jordanove Bullse, z dominanco na zelenicah madridski Real med letoma 2015 in 2018, če pa koga vprašamo, ali pozna kakšnega plavalca, je odgovor bolj kot ne vedno Michael Phelps. Bodimo nekoliko bolj konkretni. Po dveh izjemno lahkih zmagah Pogačarja na dirki Strade Bianche v prejšnjih letih bi pričakovali, da letos ta dirka ne bo zanimala praktično nikogar. Ravno obratno. Novo Pogačarjevo predstavo si je v Toskani ogledalo rekordno število gledalcev.
Pogi je na zelo dobri poti, da postane ime, ki prerase šport, v katerem tekmuje. Tako kot Michael Schumacher, Tom Brady ali Lance Armstrong, ki je bil pred dopinškim škandalom sinonim za kolesarstvo. Tudi Tadeja Pogačarja poznajo ljudje, ki jim za dirke na dveh kolesih ni prav nič mar. Prihajajo peklenski tedni, v katerih lahko Pogi ponovno pokaže, da mu v kolesarski zgodovini še ni bilo enakega. Na sporedu so namreč same mitološke dirke: Milano–Sanremo, dirka po Flandriji, Paris–Roubaix, dirka po Romandiji in Liège–Bastogne–Liège.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
