S tribune: "Ko igra tvoj klub, publika mora priti. Ne glede na vse."
Zgolj kakovost nikakor ne bi smela biti merilo za obiskanost.
Da so športne ligaške preizkušnje na sončni strani Alp slabo obiskane, je splošno znano dejstvo. In je problem, ki je predmet takšnih in drugačnih razprav že od osamosvojitve. Izjem tako rekoč ni. Nogomet, košarka, rokomet, odbojka ... Vsi imajo enako težavo, prebliski so le ob reprezentančnih uspehih.
Takrat je vstopnic pogosto premalo, tudi potovanje v tujino ne povzroča pretiranih preglavic. Takrat bi bili vsi zraven, takrat so vsi oboževalci, takrat so vsi »poznavalci«. Ker je pri velikih stvareh, pri spektaklih, pač treba biti zraven. Biti viden.
Če je v istem športu le tri dni pozneje na sporedu prvenstveni krog domačega tekmovanja, je podoba povsem drugačna. Veliko bolj klavrna. Stadioni in dvorane samevajo. Oziroma so sedeži slabo zasedeni. Zelo slabo. Izgovorov je, kolikor hočete. Termini, vremenske razmere, prazniki, dopusti in še bi lahko naštevali, nadvse priročen je tudi pomanjkanje kakovosti.
O tem se je precej govorilo po sobotni tekmi Mura – Olimpija, ki jo je s tribun spremljalo nekaj malega več kot 1800 gledalcev. Za razmere na ravnici in pregovorno nogometno okolje premalo, a če se malce poigram s statistiko, to kljub vsemu še vedno pomeni, da je bil v Fazaneriji skoraj vsak šesti prebivalec Murske Sobote. Ob takšnem povprečju bi v Ljubljani Stožice pokale po šivih oziroma bi morale sprejeti 50 tisoč ljudi.
Drži, da dvoboj črno-belih in zeleno-belih ni bil na pretirano visoki ravni. Če smo iskreni, ni bil niti na povprečni. V vsakem primeru ni bil najboljša reklama za prvoligaško prizorišče, ampak zgolj kakovost nikakor ne bi smela biti merilo za obiskanost. Če bi bilo tako, stadioni marsikje po svetu ne bi bili polni. Pa so, a tudi ali predvsem zaradi drugačnih razlogov, ki bi jih morali prenesti v slovenski prostor.
Vsem bi bilo lepše, o tem je med gostovanjem v zadnji oddaji Pod prečko govoril tudi Zlatko Zahović. »Ko igra tvoj klub, publika mora priti. Ne glede na vse. To je športna kultura. To je tisto, za kar neka skupnost živi. In tu ni opravičila, ali igra dobro ali igra slabo, če se hočemo približati okoljem, ki s tem nimajo težav. Ali je bila tekma dobra ali ne, ne bi smelo vplivati na to, ali bodo navijači naslednjič prišli. To mora biti kultura. Tako kot je marsikje drugod,« je žebljico na glavico zadel najboljši strelec naše izbrane vrste. In sveži sodelavec Uefe. Razmislite o tem ...
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.