profimedia

»Preseli se no k meni v Ljubljano. Vsako jutro bi se rad zbudil ob tebi!« Simona se še dobro spominja milega poletnega večera, ko je Klemen podal ta čudoviti predlog. Klemen, njena velika ljubezen. Že približno eno leto sta imela razmerje na daljavo.

Trenutek je bil pravi. Simona si je tako ali tako želela zamenjati službo. Zatorej se je prijavila na nekaj delovnih mest v Ljubljani, dobila službo in se odselila h Klemnu.

Njuna zveza se je po 15 mesecih skupnega življenja skrhala. Simona je ostala brez vsega. Dejansko v Ljubljani še ni spletla konkretnih družabnih vezi, ker je imela veliko preveč dela z novo službo, stanovanjem in tudi domotožjem. Najprej je bilo videti, kot da se bo potopila v vrtinec samopomilovanja, toda kaj kmalu se je pobrala in prevzela pobudo.

Preberite tudi:

• Nikoli ni prepozno za spoznavanje ljudi in sklepanje prijateljstev
• Mnogi nimajo slabe vesti, postavite jim meje
• Tako boste ugotovili, komu ste pomembni in komu ni mar za vas

Prava valovna dolžina

Vpisala se je v fitnes, se udeležila nekaj vodenih ogledov galerij in obiskala kar nekaj razstav. Vse z namenom spoznati nove ljudi. In je pomagalo. Kmalu je imela širok krog znancev, ki so jo večkrat povprašali, ali bi se udeležila kake razstave ali pa koncerta. Vedno se je odzvala in tudi po uri fitnesa je velikokrat še posedela v tamkajšnjem lokalu in si privoščila kakšen napitek z drugimi športnimi navdušenci.

Mnogi prijatelji iz otroštva oziroma adolescence ostanejo dobri oziroma najboljši prijatelji vse življenje, kar daje še dodaten občutek varnosti in domačnosti, saj jih skozi življenje spremlja nekdo, ki jih pozna že dolgo časa, zato vedo, da se nanj lahko zanesejo.

Naredila je sicer veliko, a kljub temu ni bila zadovoljna. Enostavno ni čutila posebne bližine do teh ljudi. Na koncu je bila celo prepričana, da se kot zaprisežena Štajerka enostavno ne more vklopiti v ljubljansko življenje.

Ko je vse to razlagala Maji, svoji najstarejši in najboljši prijateljici, ji je ta namignila, da si prijateljev ne moremo izbirati kar tako »po nareku«. »Saj se vendar ne spoznaš na umetnost, pa tudi šport te nikoli ni prav posebno zanimal. Kako boš tako našla nekoga na isti valovni dolžini?«

Kdor je odprt, ustvari osnovo za pravo bližino

Po telefonskem pogovoru je bila Simona hvaležna prijateljici. Vedela je, da si Maja želi, da bi se preselila nazaj v Maribor. Kljub vsemu je ni nagovarjala k selitvi, temveč jo je v njenih odločitvah vedno podpirala.

Takšnih prijateljev ne najdeš tako, da imaš v svoji beležnici zapisanih kar največ telefonskih številk različnih znancev. Veliko bolj od aktivnega udejstvovanja je pomembno, da je človek odprt. Da zna dobro poslušati in da izda tudi kaj o sebi. Le tako lahko ugotovimo, ali obstaja skupna osnova.

In tako je ravnala tudi Simona. S službeno kolegico se je odpravila v kino, po koncu filma pa sta še nekaj ur sedeli v kavarni in se pogovarjali. S sosedo se je odpravila na sprehod … Na ta način je našla veliko prijaznih znancev, z dvema ženskama pa se je celo zares spoprijateljila. Tudi Ljubljana ji je postala všeč. Vse, kar strokovnjaki ocenjujejo kot blagodejno pri prijateljstvu, je nenadoma občutila tudi na lastni koži: spet je bila vesela in polna idej, spet je lahko dobro spala in stvari je niso tako hitro spravile iz tira kot poprej.

profimedia

Daj - dam

Kljub vsemu je Simona opazila, da vendarle obstajajo razlike. Nova prijateljstva niso tako tesna in globoka kot stara. Maja, Sabina in Eva - one so bile njene posebne prijateljice.

Preberite še ...

· Trendi

Presenetite jo drugače kot običajno

Zato si Simona zdaj vzame več časa za »svoje punce«. Piše jim po elektronski pošti, jih pokliče in načrtuje obiske. Če se katera od treh dolgo časa na oglasi, po njej povpraša. In če gre kateri slabo, jo za konec tedna povabi k sebi. Jasno pove, kaj hoče. In je tudi pripravljena na svoj vložek.

Kajti pravo prijateljstvo je stalni daj - dam. Lahko bi tudi rekli, da so prijatelji tisti redki ljudje, ki nas ne vprašajo kar tako, kako smo, ampak tudi pričakujejo iskren odgovor.

Zakaj potrebujemo prijatelje?

Ljudje smo v svojem bistvu naravnani na odnose. Če so ti uspešni, imamo občutek, da živimo lepo življenje. Življenje, ki je barvito in zanimivo. Pogosti neuspehi v odnosih z drugimi nas frustrirajo, na koncu pa lahko tudi resno zbolimo. Zato je pomembno, da negujete svoja prijateljstva in jih jemljete dovolj resno.

Že Aristotel je razmišljal o tipih prijateljstva. Razvil je svojo tipologijo, ki loči prijateljstva, ki temeljijo na uporabnosti (ljudje, ki nas privlačijo zaradi tistega, kar lahko naredijo za nas), užitku (ljudje, ki nas privlačijo zato, ker uživamo v njihovi družbi) in dobroti (ljudje, s katerimi prijateljujemo zaradi njihovega plemenitega značaja).

Kako naj vzdržujemo prijateljstva?

Vsak bi moral v svoja prijateljstva investirati kreativnost, energijo in čas. Redni stiki so minimum. Pozornost in prijazna drža v vsakem stiku sta kvaliteti, ki poskrbita za odprtost in povezanost. Prijateljstvo je dragocena rastlina, ki uspeva le ob redni in ljubeči pozornosti.

Kako se lahko iz novih znanstev razvijejo dolgoročna prijateljstva?

Če boste dovolj resno zaznali posamezne osebnosti, ljudem pustili dovolj prostora, razumeli, kaj znance resnično zanima, imate priložnost za razvoj dolgotrajnega, dobrega prijateljstva.