Dnevnik dijakov iz Brage: V vsakem obroku riba
Dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer v okviru projekta Erasmus+ odkrivamo portugalsko mesteca Braga.
Danes je tretji dan izmenjave. Zbudil sem se v mračno in deževno jutro. V sobi je bilo hladno, moj cimer pa je še sladko spal. Bil sem rahlo vzhičen in poln pričakovanj, saj je danes bil prvi dan srečanja z delodajalcem, za katerega sem upal, da bo spoštljiv in prijazen. Po zajtrku sem se pripravil na srečanje z delodajalcem, ki sem ga imel ob 10.30. Na Portugalskem vsi začnejo delati pozno. S profesoricama smo se dogovorili, da bomo šli takoj v podjetje kjer bo potekala praksa, kajti ni daleč stran od hotela. Tam so nas pričakali nepripravljeni, saj niso točno vedeli kdo smo, zato smo se vrnili na dogovorjeno mesto, kamor je prišel koordinator Erasmus+ Bragamob, ki nas je pospremil v tiskarno Pec publicidade, kjer smo uredili vso potrebno papirologijo. Tam so nam razkazali in predstavili podjetje, ki se ukvarja z oblikovanjem komunikacijskih medijev, z animacijami, z izvajanjem marketinških in promocijskih akcij in kampanj ter s tiskom, graviranjem in z izrezi iz različnih materialov (folije, papir …).
Dogovorili smo se tudi o urniku dela v naslednjih dneh. Delovno prakso bom opravljal skupaj z dvema sošolcema smeri medijski tehnik in sicer od 9. do 13. ure, ter od 14. do 16. ure. Komaj čakam, da začnem delat. Vmes je predvidena ena ura za kosilo, ki si ga bomo privoščili v menzi sosednje fakultete, kjer smo tudi danes jedli. Tam smo spoznali dva mlada kuharja iz Hrvaške, ki sta nam stregla in sta prav tako kot mi, na mobilnosti Erasmus+. Povedala sta nam, da sta iz Srednje šole Prelog iz Malog Mihajlovca, da sta stara šestnajst let, in da sta na tritedenski praksi, ter da se jima na Portugalskem zdi zelo mirno.
Čeprav smo tukaj šele dva dni, sem opazil, da je pri vsakem obroku vključena ribja jed, kar me ne navdaja z navdušenjem. Danes smo recimo imeli za kosilo tuno s krompirjem in rižem, kar je zelo nenavadna kombinacija. Raje imam piščanca, ki pa je po besedah sogovornika, bil v zadnjih dveh tednih le enkrat na meniju. Za zaključek naj dodam še samo, da kljub obilici dežja zelo uživam in se veselim vsega kar še prihaja.
