V premislek: Smo pri prehodu na zVem zares pomislili na starostnike?
Kaj lahko upokojenec, ki pride v ambulanto, opravi sam, če mu medicinska sestra na vprašanje o nekem naročenem pregledu odvrne, da ima vse to na internetu?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
V zdravstvenih domovih v Lendavi in Gornji Radgoni se je ta teden odprla digitočka, ki bo en mesec namenjena podpori pacientov pri urejanju dostopa do portala in do mobilne aplikacije eZvem. Slovensko zdravstvo namreč postopoma prehaja na ta sistem, tako da bomo v prihodnje komunikacijo z zdravstvenim osebjem opravljali večinoma elektronsko. Tako kot se sedaj že lahko naročimo na preglede ali preverimo svoje izvide.
Vse lepo in prav, zasledujemo varnost, digitalizacijo in podobno. Mlajšim generacijam, ki so odrasle s telefonom v roki, to ne bo povzročalo težav. Toda pri vsaki tovrstni novosti se sprašujem, ali je kdo zares pomislil na starejše. Na tiste, ki v življenju niso uporabljali računalnika, ker jih v času njihovega otroštva in srednjih let ni bilo, pozneje pa jih niso potrebovali in uporabljali. Pa na tiste, ki nimajo pametnega telefona ali dostopa do svetovnega spleta. Pristojni bodo seveda rekli, da imajo svojce, ki lahko te stvari uredijo namesto njih. Ampak nimajo jih vsi, nekateri so na stara leta sami, prepuščeni sebi ali na (ne)milost soljudi.
Čeprav Nacionalni inštitut za javno zdravje zatrjuje, da so izvajalci še naprej dolžni omogočati stik tudi po telefonu, že prihaja do anomalij. Kaj lahko upokojenec, ki pride v ambulanto, opravi sam, če mu medicinska sestra na vprašanje o nekem naročenem pregledu odvrne, da ima vse to na internetu? Lahko se prepira z njo in jo prosi, naj mu odgovori, ali pa gre domov, in ker ne razume dobro sprememb, še naprej v negotovosti čaka. Ne smemo se pretvarjati, da ljudi, ki ne uporabljajo spleta ali pametnega telefona, ni. Ker so in stran od mestnih središč jih je še več. Vse te tehnološke storitve pa jih spravljajo v stisko.
Razvoj in spremembe na eni strani prinašajo dvomljive rešitve, na drugi pa poenostavitve in izboljšave. Napredne raziskave, postopki in oprema omogočajo nove metode zdravljenja, ki v regije prinašajo sveže posege, programe. A ne gre prezreti, da je zdravstvena novela, po kateri naj ne bi bilo več toliko dvoživk, že odprla rane in številne pustila brez specialističnih obravnav. Zato bi se morali ob tem, ko se ukvarjamo s prehodom na zVEM, pristojni učinkoviteje lotiti skrajševanja čakalnih vrst in zagotavljanja specialistov, ki jih najbolj primanjkuje.
