Jure Kljajić

Začela se je nova kurilna sezona in z njo slaba kakovost zraka, ki predstavlja resen problem za javno zdravje. Zrak je v jesenskem in zimskem času najbolj obremenjen z emisijami iz malih kurilnih naprav na lesno biomaso, velike emisije pa povzroča tudi kurjenje zelenega odpada na prostem. Pri tem so najbolj problematične ravni delcev PM10 in PM2,5.

Pristojni zato znova opozarjajo na pomen pravilnega kurjenja, kakovostnih, pravilno vgrajenih in redno vzdrževanih kurilnih naprav ter nakupa kakovostne biomase, s čimer finančno prihranimo, povečamo požarno varnost, predvsem pa zmanjšamo škodljive emisije in posledično negativne učinke na zdravje.

Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) je bila Murska Sobota v letu 2024 med najbolj onesnaženimi mesti v Sloveniji. Meritve so pokazale, da je bilo na merilnem mestu na Cankarjevi cesti do 1. decembra zabeleženih 24 preseganj dnevne mejne vrednosti delcev PM10, medtem ko zakonodaja dovoljuje največ 35 preseganj na leto. Kljub temu da dovoljena meja ni bila presežena, ostaja kakovost zraka slaba, zlasti zaradi visoke prisotnosti drobnih delcev PM2,5, ki jih vsebujejo saje, dim, delci pnevmatik, prah in drobci zemlje.

Nova mreža merilnikov kakovosti zraka

Mestna občina Murska Sobota (Moms) je pred časom opozorila, da lokacija državnih merilnih naprav ni optimalna, saj stojijo na manj prepišnih mestih in v bližini številnih kurišč, kjer uporabljajo neustrezna goriva.

Zato je občina leta 2023 v okviru evropskega projekta DS2 kupila 15 novih merilnikov za spremljanje delcev PM10 ter bazno postajo za zbiranje podatkov. Senzorji so nameščeni v različnih mestnih četrtih in središčih krajevnih skupnosti. "Trenutno smo še v fazi zbiranja podatkov in ne analiziramo trendov," so nam pojasnili v kabinetu župana. Trenutno tako le še preverjajo delovanje senzorjev, kakovost podatkov in odpravljajo tehnične težave.

Spodaj si lahko ogledate vzorčno fotografijo o zbiranju podatkov iz merilnih mest.

MOMS

Na občini zagotavljajo, da za izboljšanje kakovosti zraka izvajajo različne ukrepe, ki so v njihovi pristojnosti in zmožnostih, s ciljem, da bi se zmanjšal delež prašnih delcev PM v zraku. "Spodbujamo zamenjavo kurilnih naprav in energetsko prenovo zgradb ter preko energetske pisarne in občinskih kanalov informiramo občanke in občane o pravilni uporabi ustreznih goriv in naprav ter njihovo redno vzdrževanje," so dodali.

Pomemben del prizadevanj za čistejši zrak je tudi zmanjševanje prometa, saj osebna vozila prispevajo znaten delež izpustov PM10, menijo na občini. V sklopu evropskega tedna mobilnosti občina redno spodbuja trajnostne načine prevoza. Zgrajene so bile nove površine za kolesarje in pešce, občina pa financira tudi mestni avtobus Sobočanec in sistem mestnih koles Soboški biciklin. Za zmanjšanje uporabe osebnih vozil je na parkirišču pri bolnišnici Rakičan uveden sistem Park & Ride, ki omogoča parkiranje vozil v kombinaciji z vožnjo z avtobusom do središča mesta, so še dodali na občini.

Jure Kljajić

Kaj so delci PM10 in Pm2,5?

Evropska pravila določajo meritve za delce PM10 in PM2,5. PM10 so delci s premerom, manjšim od 10 mikrometrov; PM2,5 so delci s premerom, manjšim od 2,5 mikrometra.

Delci, večji od 10 mikrometrov, se zadržijo v zgornjih dihalnih poteh (nos in obnosne votline), manjši delci pa dosežejo tudi spodnje dihalne poti. Delci, manjši od 2,5 mikrometra, prodrejo tudi v pljučne mešičke. Od tam lahko vstopajo v krvni obtok, s krvjo v tkiva in organe po telesu, kjer lahko povzročijo vnetje, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Nijz). Po podatkih Evropske agencije za okolje iz lanskega leta Slovenija sodi v evropsko povprečje glede števila prezgodnjih smrti zaradi srčno-žilnih bolezni, ki jih lahko pripišemo onesnaženemu zraku. Po ocenah je pri nas približno 1300 prezgodnjih smrti na leto mogoče pripisati delcem PM2,5, 340 ozonu, 140 pa dušikovim oksidom. Številk ni mogoče sešteti, saj smo lahko hkrati izpostavljeni več onesnaževalcem.