K sodelovanju so povabili gostince iz vse Slovenije in nastala je elektronska knjižica z naslovom Ali znam kuhati brez mesa. V njej najdete 21 zanimivih receptov, med drugim tudi za vegi koline, ki sta jih z malo domišljije ustvarila dijaka Srednje šole za gostinstvo in turizem (SŠGT) Radenci.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Ob izdaji knjižice so pripravili spletno konferenco, na kateri so spregovorili o mladih in njihovem načinu prehranjevanja, kuhanju brezmesnih jedi v procesu izobraževanja, vključevanju lokalno pridelanih živil v kuhinjo, pa tudi o željah in predsodkih gostov glede brezmesnih jedi. »Po stari katoliški tradiciji je čas od pepelnične srede do velike noči čas posta, ko naj bi se vzdržali uživanja mesa in mesnih izdelkov. Če za pust velja, da so na mizi dobrodošle mastne jedi, je ob postu ravno obratno – takrat naj bi prevladovale brezmesne jedi. Po pustu smo zato vse zainteresirane gostince po Sloveniji povabili, naj pripravijo in nam pošljejo recepturo za brezmesne jedi s fotografijo in osebno predstavitvijo,« je na konferenci povedal Srečko Koklič iz TGZ Slovenije. Odzvalo se jih je 21, med njimi tudi dijaka SŠGT Luka Števanec in Svit Zemljič, ki sta pripravila ajdove in prosene koline s kislo repo. Kot sta pojasnila, sta oba ljubitelja mesa, a bosta tudi v prihodnje eksperimentirala pri pripravi brezmesnih jedi.
Vse več »fleksitarijancev«
Tomaž Vozelj, predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev, je dejal, da trenutna svetovna poraba mesa znaša 100 g na osebo na dan. Pri tem je opomnil, da je recimo v Indiji poraba mesa veliko manjša kot v Severni ali Južni Ameriki. Največ se poje perutnine, sledijo svinjina, govedina in teletina, na koncu je ovčetina.
V zadnjem času ugotavljajo, da si polovica kuharskih mojstrov želi obogatiti ponudbo z vegetarijanskimi jedmi. Gostje si ob tem želijo predvsem na oko privlačno in okusno jed, ki bo dopolnila njihovo zdravo življenje. Ugotovili so, da kar 86 odstotkov obrokov rastlinskega izvora konzumirajo nevegani, 89 odstotkov brezmesnih obrokov konzumirajo nevegetarijanci, 23 odstotkov svetovnih potrošnikov pa se prehranjuje z jedmi, ki vsebujejo malo mesa. Vse več je fleksitarijancev, to je tistih, ki se večino časa držijo vegetarijanskih pravil, občasno pa posežejo po mesni dobroti, kot so ribe in pršut. Zmanjševanje porabe mesa je zanje kompromis na račun etike in trajnostnega razvoja.
Ker v Turistično-gostinski zbornici Slovenije podpirajo bogato slovensko kulinarično izročilo, so v knjižici zbrali recepte in predstavitve brezmesnih jedi od prekmurskih ravnic do morskih valov. Knjižica, ki je dostopna na njihovi spletni strani, sovpada z naslovom Slovenija - evropska gastronomska regija 2021, ki posebej poudarja lokalne sestavine in trajnostni vidik turizma.