Jure Kljajić

Štefan Hakl iz Bodonec je zvest bralec našega časopisa. Listal ga je že kot osnovnošolec, ko ga je na isti domači naslov, na katerem prebiva še sedaj, prejemal njegov oče, prav tako Štefan. Vestnik se na mizi Haklovih tako pojavlja že dobrih šest desetletij. »Spominjam se, da smo bili naročeni nanj in da sem ga že hitro v otroštvu začel prebirati,« nam je povedal. Časopis je skozi vsa ta leta večkrat spremenil podobo, zanimanje za lokalne novice pa pri sogovorniku nikoli ni ugasnilo. 

»Ko pismonoša prinese časopis, ga celega pregledam. Najprej pogledam zadnjo stran, potem pa grem naprej proti prvi. Sprva si vzamem toliko časa, da se prek naslovov seznanim, o čem piše, tisto, kar me najbolj zanima, preberem takoj, preostalo pa potem pozneje,« je povedal in dodal, da vsega naenkrat ne more prebrati zaradi pomanjkanja časa. Najraje se seznani z dogajanjem v pomurskih občinah, kmetijskimi tematikami, zanimajo ga tudi aktualni športni rezultati. 

Pixabay

Vesel je, da časopis v njihovem gospodinjstvu prebirajo tudi drugi družinski člani. Potomci ga večkrat vprašajo, kje ima shranjen časopis. »Vestnik bo ostal pri naši hiši. Veliko vsega se najde tudi na spletu, ampak v fizični obliki je lepše in tudi lažje prebirati. Nadenem si očala in vsebino lažje prebiram natisnjeno, če brskam po spletu prek telefona, so črke in fotografije manjše, zato me to toliko ne pritegne,« je razložil. Kakšne prispevke, predvsem s kmetijskega področja, ali osmrtnice si tudi izreže in shrani. »Veliko zanimivega je, ampak vsega si niti ne moreš zapomniti,« je smeje sklenil.