Dogovor je bil podpisan v organizaciji Skupnosti občin Slovenije (SOS), kjer tudi pojasnjujejo razloge za nastanek dokumenta. »Ker smo zaznali nezaupanje državne ravni o ustrezni porabi sredstev na eni strani in nerazumevanje ljudi, da ta sredstva niso namenjena reševanju težav posameznikov, pač pa reševanju izzivov sobivanja in integraciji romske skupnosti, smo se v skupnosti občin odločili narediti korak dlje. Povezali smo županje in župane lokalnih skupnosti z evidentiranimi romskimi naselji, skupaj smo pregledali naloge, ki jih za namene integracije opravljajo, in pripravili katalog tipičnih nalog lokalnih skupnosti na področju integracije Romov,« so zapisali v SOS.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Z dogovorom so vladi in uradu za narodnosti sporočili, da je namenska poraba dodatnih sredstev njihova dolžnost, posredno pa tudi, da ne potrebujejo takega nadzora, da bi morali poročati za vsak porabljen evro. Kajti izdatkov za pravice in integracijo romske skupnosti ni mogoče vedno prikazati posebej, opozarjajo župani. Iz skupnosti občin so še sporočili, da so dokument, ki opredeljuje namen porabe dodatnih državnih sredstev za lokalne skupnosti z romskimi naselji, podpisali vsi župani in županje občin, kjer imajo romska naselja, teh pa je 25. Od tega je 13 pomurskih občin, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Kuzma, Lendava, Murska Sobota, Puconci, Rogašovci, Tišina in Turnišče.
Nekateri ne vlagajo
»V uradu vlade za narodnosti izražamo zadovoljstvo ob vsaki iniciativi ter aktivnostih, ki prispevajo k izboljšanju položaja in napredku romske skupnosti v lokalnih okoljih. V tem primeru ugotavljamo, da so občine aktivno sodelovale v razpravi o ključnih izzivih in področjih, na katerih je nujno okrepiti prizadevanja za izboljšanje razmer romske skupnosti v prihodnosti,« o podpisu dogovora pravijo v uradu. Ob tem podčrtujejo, da odkar občine prejemajo dodatna sredstva v skladu z 20.a členom zakona o financiranju občin obstajajo primeri dobrih praks, kjer občine namensko porabijo večino razpoložljivih sredstev, obstajajo pa tudi občine, ki teh sredstev ne vlagajo v razvoj romske skupnosti. »S tem namenom bo v kratkem predstavljen predlog spremembe, na podlagi katerega bi ta sredstva postala namenska in bodo občine poročale o porabljenih sredstvih,« so še zapisali v uradu za narodnosti, v katerem so tudi prepričani, da bo dialog med občinami prispeval k širši ozaveščenosti in bolj usklajenemu pristopu pri izvajanju ukrepov za izboljšanje vključenosti romske skupnosti. Verjamejo tudi, da bo ta razmislek občin privedel do oblikovanja kakovostnih načrtov za razvoj romske skupnosti v občinah, ki tovrstnih dokumentov še nimajo.
Občinam z evidentiranimi romskimi naselji se po odločitvi državnega zbora iz decembra 2020 iz državnega proračuna od leta 2021 zagotavljajo dodatna sredstva. Znašajo 3,5 odstotka primerne porabe občine, denar pa morajo občine namenjati uresničevanju pravic pripadnikov romske skupnosti in zagotavljanju njihove integracije. V letu 2023 so po 20.a členu zakona o financiranju občin lokalne skupnosti skupaj prejele 6,2 milijona evrov (pomurske občine 2,3 milijona evrov), v letu 2024 bo ta znesek 8,6 milijona evrov, od tega bodo pomurske občine prejele 3,2 milijona evrov.
