V Gledališču Park v Murski Soboti je potekala slovesnost ob dnevu reformacije, ki so jo priredili Mestna občina Murska Sobota, Evangeličanska cerkev AV v Republiki Sloveniji in murskosoboška podružnica protestantskega društva Primož Trubar.
Zbrane sta uvodoma nagovorila soboški župan Damjan Anželj, ki je spomnil na pomen verskega dialoga in pozval, da naj smo tudi mi "reformatorji, ki s svojimi dejanji širimo razumevanje, strpnost in spoštovanje do drugačnosti", in evangeličanski škof Leon Novak.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Sestri Hartman Adjei prvič obiskali domovino očeta
Viktorija in Elizabeth Hartman Adjei iz Beltinec sta letos prvič obiskali Gano, domovino svojega očeta, ki ga je v Slovenijo pripeljalo igranje nogometa. Srečanje s sorodniki in ogled naravnih ter kulturnih znamenitosti je spremljalo spoznanje, kako napačne predstave imamo pri nas o Afriki.
"Skrajni čas, da spremenimo odnos do stvarnika in sočloveka"
Slednji je poudaril, da je reformacije bila in še vedno je gibanje, ki zahteva prenovo človeka in s tem posledično prenovo družine ter celotne družbe. "Praznik reformacije naj bo priložnost, ob kateri bomo prenovili naše medsebojne odnose, v medsebojnem spoštovanju analizirali naše razlike v učenju in tradiciji ter vse to zalivali s poživljajočo in povezujočo božjo ljubeznijo," je pozval škof in ocenil, da je potreba po prenovi človeškega značaja v 21. stoletju velika. Ob tem je spomnil na dogajanje v Ukrajini, v Gazi in na drugih vojnih žariščih. "Res je skrajni čas, da spremenimo naš odnos do našega stvarnika in sočloveka," je bil jasen v svojem nagovoru. Prenova medčloveških odnosov je, kot je poudaril, eksistencialnega pomena za prihodnost človeštva, a ta je mogoče le, če obnovimo naš odnos do boga. "Tu je tudi klic in zahteva reformacije, ki se zavzema za spremembo človeške biti oziroma našega značaja v pozitivnem smislu - dajmo ji priložnost in aktivno sodelujmo v tej spremembi na dobro s vsemi našimi močmi," je še podčrtal škof Novak.
Protestantizmu dolgujemo veliko
Slavnostni govornik prireditve, ki jo je povezovala Klaudija Sedar, je bil Viljem Leban, eden največjih strokovnjakov za knjižničarstvo in donedavnega ravnatelj Narodne univerzitetne knjižnice. Ta se je v svojem govoru sprehodil skozi zgodovino reformacije, kot protestantskega gibanja, vere in predvsem slovenskega verskega, kulturnega in jezikovnega preoblikovanja. Pri tem je spomnil na častitljive obletnice pomembnih del slovenskih reformatorjev, ki so se jim letos poklonili z dogodki, predavanji in razstavo - 460. obletnice izida Cerkovne ordninge Primoža Trubarja, 440. obletnico izida prevoda Svetega pisma v slovenski jezik Jurija Dalmatina in 440. obletnico izida slovnice slovenskega jezika Adama Bohoriča. "Načrtno in goreče delo protestantov lahko občudujemo, prav pa bi bilo, da si ga vzamemo za vzor in vodilo," je med drugim pozval Leban, ki je dejal, da je v splošno slovensko kulturno zavest protestantizem zapisan kot boter prvih slovenskih pisanih knjig in združevalec Slovencev.
"Stali smo in obstali. Veliko dolgujemo prav protestantizmu, zato naj bo dan reformacije praznik ponosnega spomina, poglobljene vere in veselega upanja," je zaključil slavnostni govornik.
V kulturnem programu so z recitali nastopili Žana Martinec, Peter Pavlinjek in Emilija Šebök, za glasbeni utrip pa je poskrbel Aleksander Nelson Hujs. V sklopu slovesnosti je bil na velikem platnu prikazan še izsek iz dokumentarnega filma, ki ga je režiral Štefan Celec, Prehojena pot – zgodovina protestantizma (2011), škof Novak in inšpektor Bojan Prosič pa sta Branku Cipotu podelila plaketo Štefana Küzmiča.
