Kot so na ministrstvu za kulturo zapisali v sporočilu po seji vlade, predlog sprememb zakona hkrati ukinja vladno uredbo, s katero je država do zdaj nadomestilo krila v višini 100 odstotkov, zato se bo kritje prispevkov realno zmanjšalo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Še ena zaušnica za evangeličane?
Najprej ostali brez mesečnega temeljnega dohodka, ki so ga dobivali katoliški in pravoslavni duhovniki, zdaj jim bo zaradi pomanjkanja pravne podlage vlada odrezala s strani prejšnje vlade odobrenih 69.870 evrov.
Pred letom 2012 je namreč zakon o verski svobodi določal, da država verskim uslužbencem krije 60 odstotkov socialnih prispevkov povprečne plače. Leta 2012 je državni zbor sprejel zakon za uravnoteženje javnih financ, s katerim je višino kritja prispevkov znižal na 48 odstotkov. Maja lani pa je vlada Janeza Janše tik pred koncem mandata sprejela uredbo, s katero je višino kritja socialnih prispevkov verskih uslužbencev zvišala na 100 odstotkov. Omenjena uredba je sicer ob tem še določala, da 100-odstotno nadomestilo prispevkov pripada le cerkvi ali verski skupnosti, ki ima priznan status splošne koristne organizacije, če tega statusa nima, pa ji pripada 60-odstotno nadomestilo. Na ta način uredba po prepričanje zdajšnje vlade verskih skupnosti tudi ni obravnavala enakopravno.
Za prispevke v povprečju 330 tisočakov na mesec
Razveljavitev uredbe je bila sicer v zraku že od nastopa vlade Roberta Goloba lanskega junija. Lanskega septembra so za Vestnik.si na ministrstvu za kulturo potrdili, da so po pregledu dokumentacije ugotovili, da je pravna podlaga navedene uredbe sporna in v zvezi s tem na ministrstvu potekajo aktivnosti za spremembno ali morebitno razveljavitev uredbe. Uredba, ki bo, če bo zakon potrjen tudi v državnem zboru, razveljavljena, glede višine sredstev, ki jih prejme 7 cerkva in verskih skupnosti državo stane 330 tisoč evrov na mesec oziroma skoraj štiri milijone evrov na leto. Pred uredbo so povprečna izplačila za plačilo prispevkov verskih uslužbencev nanesla na 160 tisočakov na mesec oziroma slaba dva milijona evrov na leto. Spremembi zakona o verski svobodi so, nepresenetljivo, nasprotovale praktično vse večje verske skupnosti oziroma cerkve v državi, med drugim tudi evangeličanska cerkev. Slednja ima okoli 8300 članov, večinoma v Pomurju, in ostaja tudi z veliko bolečino iz časa covida, ko je bila zaradi dejstva, da so njeni duhovniki v nasprotju s katoliškimi redno zaposleni, prikrajšana za približno 70 tisoč evrov temeljnega dohodka. Spomnimo, da je to svojo »napako« vlada Janeza Janše v svojih izdihljajih skušala popraviti z enakovrednim izplačilom Evangeličanski humanitarni organizaciji Podpornica, toda vlada Roberta Goloba je zaradi pomanjkanja pravne podlage izplačilo ustavila.