Damir Ivančić enajsto leto vodi Policijsko upravo (PU) Murska Sobota. Med drugim se lahko pohvali z dobro statistiko v boju proti kriminalu in s približanjem pomurske policije običajnemu človeku.
Policija kot del družbe uživa poseben položaj. Zakaj? Čeprav smo skoraj vsi imeli kdaj opraviti z njo, in to največkrat v prometu, v katerem deluje precej kaznovalno, jo na lestvicah zaupanja vedno uvrščamo visoko.
»Policija kot institucija se je v zadnjih dveh desetletjih organizacijsko spreminjala in prilagajala, da lahko normalno in uspešno deluje. Ne glede na dane zahteve in spremembe pa je policijsko poslanstvo ostalo, da smo z ljudmi in med ljudmi. Se pravi, da naše delo temelji na zagotavljanju podpore in pomoči ljudem. Smo odprta institucija, ki stremi k povezovanju in sodelovanju vseh.«
Ali držijo kritike policistov, ki odhajajo v pokoj, da je današnja policija odtujena od ljudi?
»Varnostni izzivi, dinamika dogajanja v družbi, socialna omrežja, mlajše generacije s svojim razumevanjem sveta in drugo so dejavniki, ki vplivajo na naš vsakdanjik in način življenja. Mnenja sem, da se nismo odtujili, ampak je le način sodelovanja in komuniciranja v posameznih situacijah 'malo' drugačen kot v preteklosti.«
No, pod vašim vodstvom se je PU Murska Sobota vseeno zelo približala ljudem.
»Le v sodelovanju z ljudmi in z njihovim zaupanjem v naše delo delamo skupnost varno in ljudem prijazno. Želim si, da bo tako tudi v prihodnje, zato spoštljiv poziv vsem, da bi skupaj soustvarjali varno in ambiciozno lokalno skupnost za še boljši in varnejši jutri.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Kam so šli vsi milijoni?
Vprašanje, ki ga odpira klavrn konec javnega zavoda v rakičanskem dvorcu, je, ali bo za izginule milijone kdo odgovarjal.
Kakšna je povprečna starost policistk in policistov vaše policijske uprave? Ste zadovoljni s trenutno kadrovsko strukturo?
»V vsebini kadrov je pred nami kot tudi slovensko policijo veliko izzivov, tako da si ne delamo utvar, da je vse najlepše. Seveda si vsi mi želimo, da bi nas bilo več in da bi bili recimo mlajši. Povprečna starost pooblaščenih uradnih oseb v murskosoboški PU je okoli 48 let.«
Ali je upravičen strah, da bodo policisti in kriminalisti, ki preiskujejo neki primer, počasi postajali apatični? Dogaja se, da v kar precej primerih ekipa dobro plačanih odvetnikov v sodnih dvoranah išče le napake v delu preiskovalcev, tako da se na koncu nihče več ne sprašuje, ali je nekdo sploh zagrešil kaznivo dejanje. Ne bo preiskovalec sam pri sebi rekel, kaj se bom žrtvoval, če pa na sodišču ne bo epiloga?
»Verjamem, da to ne bo in ne sme vplivati na delo policista in kriminalista. Smo profesionalci in tako tudi moramo nastopati.«
Kaj je največja težava na splošno pri preiskovanju? Visoki dokazni standardi, birokracija?
»Preiskovanje kaznivih dejanj je zelo kompleksen in zahteven del policijskega dela. Da smo in da bomo uspešni tudi v prihodnje, se dodatno usposabljamo in tako poskušamo držati korak z novimi vrstami in oblikami kaznivih ravnanj. Je pa dejstvo, da se dokazni standardi višajo, kar pred preiskovalca postavlja izziv, da je vztrajen, takten in odločen.«
Je število kaznivih dejanj na območju tukajšnje PU primerljivo kot v letih prej? Katera dejanja pa izstopajo?
»Statistika kaznivih dejanj v tekočem letu je več ali manj primerljiva z leti prej. Še vedno je po obsegu izstopajoča splošna kriminaliteta in znotraj danega premoženjski delikti. Nadaljuje se trend, da je murskosoboška PU glede na število prebivalcev nad slovenskim povprečjem glede kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Iz leta v leto je vedno več primerov kaznivih dejanj, ki so povezana s kibernetskimi grožnjami in spletnimi prevarami. Pri tem se spletne zlorabe in napadi usmerjajo tako na fizične osebe, organizacije kot gospodarske družbe.«
Tako imenovanim spletnim prevaram dajete velik poudarek. Kakšna škoda je nastala z njimi letos in v letu 2023?
»Število kibernetskih groženj in spletnih prevar, kot je bilo že omenjeno, se povečuje, kar ni presenetljivo glede na to, kako je naše življenje tesno prepleteno s sodobno tehnologijo. Poleg preventivnih vsebin, ki se posredujejo javnosti s ciljem večje ozaveščenosti, se v slovenski policiji namenja vedno več vložka v nadgradnjo organizacijske tehnične podpore, ravno s ciljem kakovosti storitev in učinkovitosti. Škoda, povzročena s tovrstnimi kaznivimi dejanji, je lani znašala 500 tisoč evrov in letos do sedaj dva milijona evrov.«
Kakšno je vaše delo na javnih prireditvah? Velik zalogaj so športne prireditve, še posebej zaradi nogometnih tekem Mure in Nafte v 1. SNL.
»Policija redno sodeluje pri varovanju javnih shodov in javnih prireditev. V nekaterih primerih smo dejavno vključeni v njihovo organizacijo in smo usposobljeni za varovanje dogodkov z visoko stopnjo tveganja. Skrbimo za zagotavljanje splošne varnosti ljudi, premoženja in varnosti objektov. Poleg tega da vzdržujemo javni red, skrbimo tudi za varnost v prometu.
Aktivnosti varovanja se začnejo že veliko pred dogodkom. Da bi zagotovili zadostno stopnjo varnosti in da smo dovolj dobro pripravljeni, moramo vnaprej pridobiti kakovostne podatke. To je še toliko bolj zahtevno in pomembno, ko gre za dogodke z mednarodno udeležbo. Poleg vsega si tudi prizadevamo za kakovostno sodelovanje in dialog s civilnimi iniciativami, nevladnimi organizacijami, interesnimi združenji, lokalnimi okolji, navijači in drugimi.«
Številke v vaši statistiki rešenih primerov so lepe. Med tremi primeri ostane nepreiskan le eden. Ste v samem slovenskem vrhu. Ampak – ljudi je vseeno strah kriminala. Če si pred petimi leti pred hišo lahko pustil nezaklenjen avto, danes ni več tako. Avtomobil zaklepamo tudi, če imamo pred hišo ograjo.
»Se strinjam, da samo statistika ni izraz dejanskega stanja, in verjamem, da se pri ljudeh v posameznih odklonskih primerih pojavi občutek nelagodja ali pa strahu. Je pa treba tudi poudariti, da strah pred kriminaliteto ni nujno resničen in neposreden. S ciljem, da bi bil dejanski strah pred kriminaliteto ničen ali minimalen, se trudimo, da v polnem obsegu s sodelujočimi varnostnimi partnerji izvajamo oziroma uresničujemo tako imenovano kriminalno prevencijo. Dogajajo se sicer primeri, ko so bila vrata hiše odklenjena, da je bil ključ pod predpražnikom ali v bližnji roži in da je avto odklenjen, ko se je zgodilo odklonsko ravnanje. Ampak tega je v resnici zelo malo.«
Lahko ljudje, ponoči na primer, brez strahu hodijo po Murski Soboti?
»Živim v Murski Soboti in še nikoli nisem razmišljal oziroma bi imel občutka strahu, ko sem se sprehajal po mestu, ne glede na uro.«
Kaj pa prometna varnost? Kje so črne točke?
»Letos je bilo obravnavanih manj prometnih nesreč, manj je bilo smrtnih žrtev in manj telesno poškodovanih kot leto prej. Podatki so spodbudni, ampak je pred nami še veliko izzivov. Na območju PU Murska Sobota vsaj za zdaj nimamo tako imenovanih črnih točk, kjer bi pogosteje prihajalo do prometnih nesreč. Največ prometnih nesreč obravnavamo na lokalnih cestah in v naseljih, sledijo regionalne ceste in pomurska avtocesta.«
Nekatere na Goričkem moti »stalna« prisotnost policistov, ki izrekajo kazni v prometu in so zelo »delavni«?
»Z reorganizacijo policije ob vstopu Hrvaške v schengenski prostor se je povečalo število policistov na Policijski postaji Gornji Petrovci. To se pozna na vidnosti in s tem tudi v vsebini dela, povezani z zagotavljanjem varnosti cestnega prometa. To je med drugim prispevalo, da se je zmanjšalo število prometnih nesreč na območju delovanja omenjene policijske postaje.«
Še vprašanje za konec. Nam lahko poveste, kakšne so razlike med delom takrat, ko ste začeli delati pri policiji, in v današnjih razmerah?
»V teh 40 letih, kolikor sem v objemu policije, je bilo kar nekaj sprememb oziroma je danes drugače. Organizacijske spremembe na vseh ravneh dela policije, obseg dela policista se je absolutno povečal, nove oblike storitve kaznivih ravnanj, lestvica dokaznega standarda tako v kazenskem kot tudi v prekrškovnem pravu je višja, kar pomeni več znanja in usposabljanja za preiskovalca, več birokracije danes, razumevanje vrednot in vloge policije.«