Elektromobilnost (na kratko e-mobilnost) je nov trend v svetu mobilnosti, ki temelji na tako imenovani zeleni energiji, zmanjševanju izpusta škodljivih plinov v ozračje oziroma na uporabi prevoznih sredstev na električno energijo, usmerjeni v prihodnost. Od leta 2017 je tudi Goričko na zemljevidu krajev, ki imajo postaje za polnjenje električnih vozil.
Leta 2017 je Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad, izdal javni poziv za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud za vzpostavitev infrastrukture, tj. polnilnih postaj za električna vozila, z namenom spodbujanja električne mobilnosti kot pomembnega elementa trajnostne mobilnosti na zavarovanih območjih narave in območjih Natura 2000. S tem so želeli spodbuditi trajnostno mobilnost prebivalcev in zaposlenih ter urediti ustrezno infrastrukturo za obisk teh območij, na dolgi rok pa pripomoči k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, k dvigu kakovosti zraka, k okolju prijaznemu obisku teh območij in z vsem tem k ohranjanju narave. Leta 2017 so namenili skoraj pol milijona evrov 69 občinam po Sloveniji za postavitev električnih polnilnih postaj. Med njimi je bilo takrat tudi sedem pomurskih občin: Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Hodoš, Šalovci, Kuzma in Cankova. V tem letu se jim pridružuje še Občina Rogašovci.
Na Cankovi, kot pove župan Danilo Kacijan, jim električna polnilnica ne povzroča stroškov, se pa po njegovih izkušnjah ne uporablja pogosto, osebno je le enkrat videl nekoga polniti avtomobil. »Vendar od viška glava ne boli, polnilnico bomo gotovo potrebovali v prihodnosti. Pri nas trenutno še ni veliko lastnikov električnih avtomobilov, a v prihodnosti se bo to zagotovo spremenilo.« Po njegovem mnenju bo trajalo še nekaj časa, da bo e-mobilnost v celoti dosegla Goričko. »Na zadevo gledam bolj realno. Najprej bo treba urediti kolesarske steze, trenutno nimamo niti pri nas niti v sosednjih občinah primerne infrastrukture, da bi lahko aktivno zaživelo kolesarstvo. Pričakujem, da bomo v bližnji prihodnosti tudi manjše občine prišle na vrsto z ureditvijo kolesarskih stez. Sem pa v Avstriji opazil, da se veliko starejših že vozi z električnimi kolesi, tudi pri nas se prebivalstvo stara, tako da perspektiva v električnih kolesih gotovo obstaja.«
Leta 2017 je Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad, izdal javni poziv za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud za vzpostavitev infrastrukture, tj. polnilnih postaj za električna vozila, z namenom spodbujanja električne mobilnosti kot pomembnega elementa trajnostne mobilnosti na zavarovanih območjih narave in območjih Natura 2000. S tem so želeli spodbuditi trajnostno mobilnost prebivalcev in zaposlenih ter urediti ustrezno infrastrukturo za obisk teh območij, na dolgi rok pa pripomoči k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, k dvigu kakovosti zraka, k okolju prijaznemu obisku teh območij in z vsem tem k ohranjanju narave. Leta 2017 so namenili skoraj pol milijona evrov 69 občinam po Sloveniji za postavitev električnih polnilnih postaj. Med njimi je bilo takrat tudi sedem pomurskih občin: Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Hodoš, Šalovci, Kuzma in Cankova. V tem letu se jim pridružuje še Občina Rogašovci.
Grem v trgovino, na kavo in lahko nadaljujem pot
Ravno minuli petek so v uporabo izročili polnilno postajo za avtomobile na parkirišču pred trgovino Spar pri Svetem Juriju. Kot pojasnjuje župan Edvard Mihalič, leta 2017 niso želeli postaviti polnilne postaje, ker je šlo za »počasne« polnilnice. »Zato smo počakali in postavili polnilnico, ki omogoča hitro polnjenje, kar konkretno pomeni, da se v pol ure akumulator avtomobila napolni 80-odstotno. To pomeni, da ustavim, da napolnim avto, grem v trgovino, na kavo in lahko nadaljujem pot.« Ta polnilna postaja, ki omogoča polnjenje dveh avtomobilov hkrati, je sicer dražja. Kot nam zaupa župan, je polnilnica sama stala okrog 7500 evrov, ceni je treba dodati še stroške, bodo pa dobili 50 odstotkov sredstev povrnjenih. Mihalič meni, da je naložba potrebna zaradi dolgoročnih ciljev, je torej naložba v prihodnost. Opaža, da uporaba električnih avtomobilov pri nas še ni razširjena, vendar so v občinski upravi ob načrtovanju postavitve polnilnice mislili predvsem na tiste posameznike od drugod, ki se vozijo skozi občino (gre za eno najbolj obremenjenih cest zaradi povezanosti z Avstrijo). »Verjetno je električna mobilnost naša prihodnost in to je naš prvi vložek vanjo,« še pove Mihalič.Dobro električno kolo že za 1500 evrov
V bližnjih Večeslavcih od leta 2017 stoji tudi postaja za polnjenje električnih koles, ki jo je postavilo lokalno podjetje Furmil, d. o. o., na lastno pobudo in v sodelovanju z lastnikom gostinskega lokala, na čigar parkirišču je polnilna postaja. Direktor podjetja Milan Vidonja pove, da je bila polnilnica razvita povsem samoiniciativno na podlagi zaznane potrebe po njej na tržišču. »Polnilnico smo postavili kot reklamo, hkrati smo želeli poskusiti, kaj naša ideja pomeni za obisk gostinskega lokala. Ideja je bila, da se kolesar ustavi in gre med polnjenjem svojega kolesa na pijačo. Pomembno je, da ima nekdo korist od tega, drugače ne bo postavljal polnilnice.« Vidonjo bi lahko označili za pionirja omogočanja e-kolesarjenja na Goričkem, saj je postavil prvo polnilnico električnih koles v tem delu Slovenije. »Kot podjetnik moraš razmišljati, od česa boš živel, zato opazuješ stvari okoli sebe, ideja pade, tvegaš,« pove. Polnjenje kolesa z napravo v Večeslavcih sicer traja od 4 do 5 ur, zato je mišljena bolj za »dopolnitev« električne energije. Lani je podjetje Furmil pomagalo tudi pri postavitvi postaje električnih koles pri Gradu, zgradili so nadstrešek in razvili parkirne stebričke. »Tri kolesa so priklenjena na stebričkih, uporabnik pa jih odklene s posebnim daljincem. V sklopu tega je postavljena tudi polnilnica za kolesa. Dobavili in postavili smo tudi polnilno postajo za avtomobile, ni pa naš proizvod,« pove Vidonja. Obe polnilnici in kolesa je Občina Grad sicer pridobila prek projekta Lasante Goričko, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz evropskega sklada za regionalni razvoj. »Dejstvo je, da se vsak dan proda več električnih koles, porast je ogromen. Imam kolega, ki se ukvarja s prodajo in servisom koles, od prodanih koles je že 40 odstotkov električnih. Na začetku so kolesa kupovali Avstrijci, danes pa so že dostopnejša, za 1500 evrov lahko dobiš že dobro električno kolo,« še pove Vidonja. Trenutno vidi prihodnost e-mobilnosti na Goričkem bolj v smeri turizma, vendar meni, da nas bo kmalu »vse potegnilo v to, kakor je mene električno kolo, ko sem enkrat poskusil (smeh)«.Najprej kolesarske steze
Drugačnega mnenja je hodoški župan Ludvik Orban, ki pravi, da se investicija v polnilnico električnih avtomobilov v njihovi občini ni obnesla, saj mora vse stroške elektrike plačati občina. »Je pa dobro za turiste, ki pridejo, da imajo možnost polnjenja avtomobilov.« Stroškov ob postavitvi polnilnice niso imeli, saj so vsa sredstva pridobili od Eko sklada, problematični so realna (ne)uporaba in stroški vzdrževanja. Natančnih podatkov o porabi sicer nimajo, saj za polnilno postajo nimajo posebnega električnega števca.Na Cankovi, kot pove župan Danilo Kacijan, jim električna polnilnica ne povzroča stroškov, se pa po njegovih izkušnjah ne uporablja pogosto, osebno je le enkrat videl nekoga polniti avtomobil. »Vendar od viška glava ne boli, polnilnico bomo gotovo potrebovali v prihodnosti. Pri nas trenutno še ni veliko lastnikov električnih avtomobilov, a v prihodnosti se bo to zagotovo spremenilo.« Po njegovem mnenju bo trajalo še nekaj časa, da bo e-mobilnost v celoti dosegla Goričko. »Na zadevo gledam bolj realno. Najprej bo treba urediti kolesarske steze, trenutno nimamo niti pri nas niti v sosednjih občinah primerne infrastrukture, da bi lahko aktivno zaživelo kolesarstvo. Pričakujem, da bomo v bližnji prihodnosti tudi manjše občine prišle na vrsto z ureditvijo kolesarskih stez. Sem pa v Avstriji opazil, da se veliko starejših že vozi z električnimi kolesi, tudi pri nas se prebivalstvo stara, tako da perspektiva v električnih kolesih gotovo obstaja.«
