Zadolženost gornjepetrovske občine, ki je tako rekoč že del ljudske folklore in očitno niti približno ne zmore omajati stolčka večnega župana Franc Šlihthubra, kaže svoje posledice. Najbolj zadolžena občina v Sloveniji, ki ima že od leta 2009 blokiran račun je de facto odrezana od kandidature na večini razpisov za evropska sredstva, tako zaradi starih grehov počasi izgublja svoje premoženje. Že lani je bilo na dražbi prodanih nekaj občinskih nepremičnin, med drugim gostinsko-turistični objekt Pindža, zdaj pa je občina ostala celo brez občinske stavbe, ki je bila sicer že del lanskega paketa, a takrat zanjo ni bilo zanimanja. Na drugi javni dražbi, ki je potekala prejšnjo sredo, je bila izklicna cena za občinsko stavbo določena pri slabih 37 tisočakih, kar je polovična vrednost od sodno ocenjene vrednosti nepremičnine. Občina je sicer v zadnjih letih v sanacijo občinske stavbe vložila kar nekaj denarja. Lani 10 tisočakov, predlani pa slabih 28 tisoč evrov. Očitno pa je zanimanje za občinsko nepremičnino bilo veliko, saj je na dražbi sodelovalo kar pet dražiteljev, ki so morali za udeležbo vplačati 7400 evrov varščine. Končna ponudba, ki se je zviševala za najmanj 1000 evrov, se je zaustavila pri več kot 100 tisoč evrih, uspešni dražitelj pa je bil Janez Časar iz Čepinec, ki se kot samostojni podjetnik že od leta 1996 ukvarja s storitvami z gradbeno mehanizacijo. Časarjeve usluge so koristile že številne okoliške občine, med drugim občina Šalovci, Moravske Toplice, Hodoš, Tišina, Grad in tudi gornjepetrovska občina.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Čas novih priložnosti
Razumem mlade, ki vedo, kaj hočejo in česa ne.
Od lastnice do najemnice?
Kaj bo sedaj storila občina, ki tako več ne bo lastnica prostorov, kjer imata sedež občinska uprava in krajevni urad, ni povsem jasno, saj Šlihthuber zadeve ne komentira oziroma "nima nobenih informacij", a očitno bo prišlo do najverjetnejšega secenarija. Kot nam je namreč dejal novopečeni lastnik občinske zgradbe, ki sicer to uradno še ni postal, dokler ne bodo opravljeni vsi postopki in vpis v zemljiško knjigo, naj bi vsaj za zdaj nastopil v vlogi najemodajalca, ki bo občini nepremičino oddajal v najem. Poslovno se sicer zdi bolj smotrno, da si je Časar nepremičino omislil kot naložbo za nadaljnjo preprodajo, saj bo investicijo pokril v "znosnem" obdobju zgolj s prihodkom iz najemnin le v primeru razmeroma visoke najemnine. Potrebno je namreč upoštevati stroške vzdrževanja, zavarovanja, davka na premoženje in davka na najemnine. Tu so tudi še stroški financiranja posojila, če ga je za nakup najel.
V vsakem primeru pa gornjepetrovsko občino zaradi dolga, ta je konec leta 2021 znašal več kot 5,6 milijona evrov oziroma vrtoglavih 2801 evrov na občana, v prihodnosti zagotovo čaka še nekaj razprodaj.