Na več lokacijah so bile odstranjene veje z mogočnih dreves ob cesti, pa naj so bila na samem, ob robovih gozdov ali na zasebnih zemljiščih. Na podoben način odžagane ali razcefrane veje dreves ob cestah so že opazili tudi v drugih krajih na Goričkem. Ali se to sme ali ne, nam na inšpektoratu za okolje in prostor in Zavodu za varstvo narave niso mogli povedati, saj prijave niso dobili, smo se pa na terenu in pri Občini Gornji Petrovci pozanimali, kaj se dogaja.
»Odstraniti smo morali vejevje na drevju ob cesti med Adrijanci in Šalovci, ker se ta cesta ureja, poleg tega so veje ogrožale promet na cesti. O tem smo pred pol leta na sestanku obvestili krajane Adrijanec, na katerem se je zbralo 60, 70 ljudi. Veje ne smejo segati na cesto in ogrožati prometa, na tej cesti pa se nista mogla več varno srečati tovornjak in avtobus. Če do česa pride ali drevo pade na cesto, je odgovoren lastnik. Tudi policija je izdala nalog, da je treba v skladu s preventivo in varnostjo v cestnem prometu stvari urediti, in kot občina moramo ukrepati,« je dejal gornjepetrovski župan Franc Šlihthuber in dodal, da so lani »podobno obrezali drevesa v Križevcih in Panovcih, kjer je bilo tudi veliko ogorčenja, zdaj pa imamo lepo zeleno avenijo«.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Tudi Ernest Kerčmar, predsednik Krajevne skupnosti Adrijanci in podžupan občine, nam je potrdil, da so veje z dreves visele na cesto in da je po neurju in močnejšem vetru na cestišču ležalo veliko posušenih. »Lastnike smo obvestili, naj sami odžagajo veje, kjer jih niso, je to izvedla občina v času, ko je bil na voljo stroj. Prve dni je bilo videti bolj scefrano, zdaj pa smo vse počistili in uredili,« je povedal Kerčmar in pristavil, da so tudi ceste zdaj bolj pregledne.
Ob neprimernem času?
»To, kar so naredili z drevesi, je videti, milo rečeno, grdo, dobesedno scefrano,« je jasen naravovarstveni nadzornik Kristjan Malačič iz javnega zavoda Krajinski park (KP) Goričko. Iz fotografij je težko povedati, ali gre za tak poseg, da bi potrebovali dovoljenje za poseg v naravo, ali ne, doda, vsekakor pa bi se bilo treba takih posegov lotevati strokovno in premisliti, ali je bolje, da se drevesa, ki motijo promet, odstranijo ali obrežejo.
Za obrezovanje dreves čas zdaj ni primeren, saj trenutno nekatere vrste ptic še gnezdijo, opozarja Malačič. »Ne glede na to, da je to ob cesti, iz 32. in 33. člena zakona o divjadi in lovstvu izhaja, da je sekanje in drugo tovrstno početje načeloma prepovedano med 1. marcem in 1. avgustom. Da bi se izognili dilemi, ali res velja ali ne, je bolje zaprositi za dovoljenje za poseg v naravo po 104. členu zakona o ohranjanju narave.« Vloga se vloži na Upravni enoti Murska Sobota, mnenje pa pripravi Zavod za varstvo narave, območna enota Maribor, ki je pristojna za Prekmurje.
»Letos smo tako sekanje, bolje cefranje z mulčarjem, opazili na več koncih in v več vaseh,« pove Stanislava Dešnik, direktorica KP Goričko. »Problem odnosa do dreves je pri nas širši, že v preteklih letih smo bili priča obglavljanju dreves, prirezovale so se gozdne vrste dreves, ki tega niso vajene kot sadne vrste, ki se jih obrezuje, da bi imeli več sadja. Še posebno je odnos do rastlin in dreves pomemben zdaj, ko se naš planet segreva.«
Vsaka rez povzroči rano
Po občinah pa se temu vprašanju na splošno posveča premalo pozornosti. »Ker se zavedamo, kako pomemben je odnos do dreves, v našem krajinskem parku,« poudari Dešnikova, »sodelujemo z arboristom Kristijanom Erdeljcem, s katerim se glede obrezovanja posvetujemo.« Drevesa, ki jih je treba, obreže nežno in posamezni vrsti drevesa primerno ter tako, da se ne vidi, da je bilo obrezano. »Pravilo je, da drevesa ne obglavljamo, pri obrezovanju starejših dreves se krošnja ne zmanjša za več kot 10 do 15 odstotkov, pri mlajših, starih od 10 do 15 let, pa se lahko obreže kaj več,« pravi Erdeljc.
Pri tem arborist doda, da je problem, da pri nas obrezovanje in skrb za drevesa nista povsem urejena z zakonom in da je to v milosti ali nemilosti posamezne občine in župana ter njihovega odnosa do okolja. Nekaj občin v Sloveniji ima to zelo dobro urejeno in sprejete pravilnike, ki to področje urejajo, Kočevje na primer, vse pa ne. Zakon o divjadi in lovstvu sicer velja, ampak ne za vse površine in ne vsa drevesa. Kajti drevesa se lahko obrezujejo vse leto, vendar ne vsa, kar bi se prav tako moralo upoštevati.
»Vsaka rez, vsak poseg vpliva na drevo in povzroča rane. Morda kje celo načrtno delajo grobe rezi, saj se lepe rezi tudi lepše zarasejo in se drevo prej povrne v prvotno stanje, veje na drevesih ob cestah pa običajno odstranjujejo ravno zato, da se ne bi razraščale in ogrožale prometa. S tem da bolj grobe rezi povzročajo gnitje in propadanje dreves.«
Kot pristavi Erdeljc, bi se bilo treba obrezovanja dreves lotevati bolj celovito in premišljeno. Žal je občinam običajno pomembnejši finančni vidik in da se okolica uredi tako, da je najlažje za vzdrževanje, manj pa mislijo na to, kaj se drevesom povzroča in kakšen videz s tem puščajo v gorički krajini.
Gornja Radgona: Stanovalci naročili posek
Opazili smo, da tudi v Gornji Radgoni sekajo drevesa. Najprej se je pred približno tremi tedni zgodil golosek v delu Kocljeve ulice pred stanovanjskimi bloki, nato pa še prejšnji teden v delu Porabske ulice, hkrati so obrezali še nekaj dreves v Kocljevi. To je zmotilo nekatere stanovalce blokov v omenjenih ulicah, saj so drevesa dajala prepotrebno senco in hkrati ustvarjala lepšo podobo ulic.
Z vprašanjem, zakaj so se odločili za tako drastičen poseg v okolje, smo se obrnili na Občino Gornja Radgona. »Občina je naročila zgolj obrez dreves v delu Kocljeve ulice. Drevesa, ki so bila pred kakšnimi tremi tedni posekana, pa so bila sušeča se ali poškodovana do te mere, da so postala nevarna za občane. Posek lip v Porabski ulici so prek upravnika večstanovanjske stavbe naročili stanovalci in bi jih seveda bilo mogoče tudi samo obrezati. Lastniki stanovanj so posek naročili in ga tudi sami plačali.« Neuradno smo izvedeli, da je nekatere stanovalce motilo listje in cvetje, ki so ga drevesa puščala ob večstanovanjski stavbi.Zanimalo nas je še, ali bodo posekana drevesa nadomestili z novimi, na kar so odgovorili, da se bo o morebitni novi zasaditvi odločalo tako, kot se je glede sečnje, »vsekakor pa novo zasaditev na Občini Gornja Radgona podpiramo in tudi priporočamo«. Ob tem so dopisali še, da na stičišču Kocljeve in Mladinske ulice opažajo namerno poškodovanje dreves ob blokih (vrtanje lukenj, zasekovanje ...), kar je že povzročilo odmrtje dveh dreves, nekaj pa jih močno hira. Zadevo bodo dali v preiskavo ustreznim organom pregona, kljub temu pa bo treba dokaj hitro, kot pravijo, nekaj dreves tudi tam posekati, saj bo njihovo propadanje počasi začelo ogrožati varnost občanov in občank.
Svoj odgovor so sklenili z besedami, da »se na Občini Gornja Radgona trudimo obdržati enak ali povečan drevesni fond v mestu Gornja Radgona, saj nadomestimo vsako posekano drevo z novim. V zadnjem desetletju je bil na novo zasajen tudi park v mestu, zasadili pa smo tudi drevesa ob Panonski cesti.«
